ponedeljek, 8. december 2014

SLOVO OD BILJANE

Na Brezje smo šli Marjanca, Kristina, Irena, Bernarda pa Tomaž, Janika in Biljana. Brigita je ostala z nekaterimi doma. Malo smo šli pozdravit Marijo v cerkev. Malo smo molili. Potem smo šli najprej v shoping. Irena si je kupila verižico s srčkom. Biljana nas je povabila na kavico. V resnici smo skoraj vsi pili vročo čokolado. To se samo tako reče, da greš na kavico.
Imeli smo se lepo. Tudi Biljana je bila vesela, da je bila na Brezjah. V soboto pa se je vrnila domov na Hrvaško. Upamo, da kmalu spet pride na obisk.

s skupnimi močmi zapisale Irena, Maja Beden, Kristina in Mateja

MIKLAVŽ NA OBISKU

Tudi letos smo se Barkači spraševali, kako bo z Miklavžem. Bo prišel, bodo z njim tudi parkeljni ali samo prijazni angelci, ali smo si zaslužili kakšno darilo,..
Potem smo izvedeli, da so mladi iz Marijinega dela spet pripravljeni priskočiti Miklavžu na pomoč in z njim priti k nam v goste. Posebej sta se večera veselila Rok Drobne in Marinka. Rok je že teden prej narisal več plakatov z Miklavževo podobo za Barkin sejem, Marinko pa je zelo skrbelo, kako bo s hudički. Irena je napisala pismo in ga pustla na okenski polici v delavnici.
Končno je napočil "pravi"dan. Dekleta so se uredila: Lucija je imela novo krilo, Maja se je po službi preoblekla, prav tako Irena. V delavnici smo se posedli v krogu in čakali. Kar dolgo ni bilo nikogar. No, potem sta le prišla Nejc in Patricija in drugi mladi. Zaigrala sta igrico, Rok pa je pomagal narisati krasen avto. Celo kitaro so imeli s seboj! Miklavža pa še vedno od nikoder. Nejc je predlagal, da bi ga poklicali kar po mobiju, a mu je Maja k sreči razložila, da to ne gre in da moramo kričati.
Tako smo skupaj nekajkrat glaaaasno zavpili "Miklavž". Prišel je! V spremstvu treh angelčkov in s tremi košarami dobrot. Imel je tudi zlato knjigo, iz katere so pa že frčali listi. Je rekel, da jo bo moral nesti popravit, tako, kot je nesel palico.
Vseeno je iz "cvetoče" knjige še lahko prebral naša imena in vsakemu tudi kaj prijazno-vzgojnega povedal. Zgleda, da smo bili kar pridni, saj smo vsi dobili darila. Otroci kakšno plišasto ali leseno igračko, odrasli pa kaj slastnega za pod zob in ...Palice sploh nismo videli, parkeljne je pa sv. Miklavž poslal kar v Ljubljano. Skupaj smo zapeli nekaj pesmic. Ko se je Miklavž že hotel posloviti, smo ga presenetili še mi. Gorazd je rekel, da nebeščani pogrešajo zemeljske dobrine, zato smo mu pripravili gajbico z domačimi dobrotami.
Poslovili smo se s pesmijo in vabilom, naj sveti mož drugo leto spet pride.
Na koncu smo se še malo posladkali, popili čaj in kakšno rekli, Hvala vsem, ki ste nam pripravili tako prisrčen večer - in upamo, da se ob letu spet srečamo.
 Kristina: Nisem napisala pisma pa sem vseeno dobila Miklavža. Take stvarim ki jih rada jem. Angeli so spremljali miklavša. Na koncu je bila pogostitev.
Irena: Miklavž me je vprašal, če še hodim v hribe. Za drugo leto sva se zmenila, da mojemu nečaku Gregatu prinese traktor.
Marinka: Miklavž je bil lep pa angelčki pa darilo e bilo lepo . Sem dobila napolitanke pa mandarinco in posebno milo. Parkeljne je pa Miklavž poslal v Ljubljano.

Maja Beden: Z angeli smo peli "Ves dan, vso noč", "Česi srečen",... Mlajši fant je igral na kitaro. Na začetku je bila igrica. Miklavž je rekel, da je nesel palico na servis. Bo treba nesti tudi Zlato knjigo, ker listi ven frlijo. Hotel si je sposoditi očala od angelčkov pa mu nobena niso bila prav.

zapisala Mateja TdZ

nedelja, 30. november 2014

BARKIN MIKLAVŽEV SEJEM

No, pa je za nami! Dolgo pričakovani in tako skrbno načrtovani sejem.
Začelo se je pravzaprav že lani. Ko smo si po prvem poskusu v delavnici rekli: Bilo je dobro, to moramo ponoviti! In smo res. Le da smo se letos odločili za samo en sejemsi dan, nedeljo.
Zadnjih 14 dni smo hiteli z vabljenjem na skoraj vse mogoče načine. Vabila smo poslali prijateljem po elektronski pošti, o sejmu smo obvestili Medvoško televizijo in nekaj radijskih postaj, Irena, obe Maji, Tanja in Stane pa so se trudili z okrasitvijo kopiranih izvodov, ki smo jih polali po pošti. Nekaj vabil nam je uspelo raznositi celo osebno, predvsem po župnijah. Mojca in Rok Drobne sta naredila krasne plakate z veliko Miklavževo podobo. Ti so oznanjali veseli dogodek tudi šoferjem na cesti od Medvod do Zbilj.
V vseh delavnicah se je čutilo pripravljalno vznemirjenje in zagnanost. V okupacijski so nastajale spet nove voščilnice in predpasniki, v lesni se je kadilo od brušenja trt in vrtanja lukenj za gajbice, kuharji so v petek spekli slano sezamovo pecivo...
Vsem lanskoletnim izdelkom so se letos pridružile še Lucijine panjske končnice, Herve nam je z ekipo predstavil gnezdilnice, v gozdarski delavnici pa smo s sodelovanjem Roka Drobneta in Marinke pripravili prelepe Marijine podobe. Pa še eno novost smo imeli, srečelov.
V oblačnem in pršečem jutru smo se zbrali prvi "sejemci", da bi skuhali čaj in kavo, pogrnili mizo s piškoti in mandarinami ...
(se nadaljuje)

sreda, 26. november 2014

BAŠKA NA OBISKU

V nedeljo je za 3 dni prišla na obisk v skupnost Baška, naša mednarodna koordinatorka.
Najprej nekaj fotografij:





MAJINE NOVIČKE

Vesela sem, da sta prišli na Barko dve novi punci, Biljana s Hrvaške in Suuen s Taivana. Biljana bi rada spoznala Barko, zato se je odločila za mesečni staž pri nas. Suuen bo postala spremljevalka nekaj skupnosti (Filipini, Japonska in S Koreja). Manca ji pomaga pri učenju.
Tomaž je končal enomesečni staž. Imel je dobro evalvacijo. Sedaj je postal asistent. Vesela sem, da sprejemamo nove ljudi na Barko.

zapisali Maja Predovič in Mateja TdZ

Suuen in Mojca v delavnici

zapiski s sestanka
Biljana na sejmu eko hrane (org. Sorško polje) v delavnicah
Kaj si že moram zapisat?




sreda, 19. november 2014

Sajenje sadnega drevja, jagodičevja in lipe

Pod vodstvom permakulturne učiteljice Jožice Fabjan smo posadili 7 sadnih
dreves; 2 češnji, beličnik, ringlo, bobovec, gorenjsko voščenko in hruško,
ter zasadili visoko gredo z jagodičevjem, ki ste ga prinesli s seboj. V
naslednjem letu se bo jagodičevje razmnožilo in jeseni bomo lahko razdelili
sadike.
Ob spremljavi pevcev Mešanega okteta Lipa iz Sore smo z županom Občine
Medvode Nejcem Smoletom, direktorjem Društva Barka Klemenom Kastelicem,
člani Društva Sorško polje in ostalimi posadili lipo, ki jo je donirala
Drevesnica Omorika iz Mute. Lipa je posajena v centru ekološko
permakulturnega vrta za Delavnicami Barke.
Vzporedno z dogodkom je potekala tržnica s sonaravno in ekološko pridelanimi
pridelki, na kateri so se predstavili kmetje z okolice, ki jim je pomembna
kvaliteta njihovih pridelkov in predelkov in kmetje, ki bodo sodelovali v
oskrbovalnici Zelenega kroga, ki bo v soboto 22.11.2014 dopoldne prvič v
Mavčičah.

besedilo in foto: Matjaž Jerala


Medvoški župan Nejc, Klemen in Metod sadijo Skupnostno lipo

Tržnica ekoloških pridelkov v jedilnici, spredaj Biljana

sajenje jagodičevja na visoko gredo

Ga. Jožica Fabjan daje navodila za sajenje

Tudi mi bomo imeli hruške!

nedelja, 16. november 2014

GASILSKA VAJA

Takole pa smo pred dnevi uspešno opravili gasilsko vajo pred novimi delavnicami. Šefa za požarno varnost Mojca in Herve sta poskrbela, da smo bili vsi pravočasno evakuirani, Stane pa je pogumno pogasil požar.



MAJINE NOVIČKE

11. novembra smo imeli obiske iz Avstrije. Obiskali so nas prijatelji, ki želijo ustanoviti Barko na Koroškem, čisto blizu na drugi strani meje. Skupaj smo pomalicali, potem so se eni lotili izdelave sadne solate, drugi pa so šli na sestanek h Klemenu. Z nami so bili tudi na kosilu. Naša Rozi je prevajala nemško in angleško. Kar lepo prevaja! Na koncu smo jim podarili sveče in ogrlice. Ogledali so si še naše izdelke in kupili svečnike ter naš novi izdelek, panjsko končnico z Adamom in Evo. Te izdeluje Lucija (Pezdirc). Naučila sta jo starša, sestra pa ji je za rojsni dan podarila žgalnik. Z njim žge risbe na les.
Veseli smo, da smo se spet srečali z Aleksandro, Francisko, Filipo, Polikseno in spoznali nove prijatelje. Hvala za vsa darila!
Popoldan smo imeli še en obisk. Obiskali so nas g. Imre, ga. Lidija, njun sin Luka in ga. Ivanka s Karitasa. Pogledali so delavnice. Staneta so vprašali, če dela gajbice za gostilne. Stane jim je povedal, da so gajbice za Miklavžev sejem, ki bo 30. novembra.
Skupaj smo popili čaj, potem so se pa poslovili.

zapisali Maja Predovič in Mateja Tdz



MAJINE NOVIČKE

V četrtek, 30. oktobra so nas obiskali Toni Vučajnk z vnukinjo Izabelo in Tomaž iz VDC Tončke Hočevar iz Ljubljane.  Bila sem zelo vesela. Tomaža sem peljala v lesno delavnico in sem mu pokazala naše izdelke. V gozdarski delavnici je bilo še vse razmetano, zato nisem mogla veliko razlagati. Šla sva tudi v kapelo. Razložila sem mu, da imamo molitve in mašo. S svojim  obiskom me je presenetil. Ampak držal je obljubo in res prišel. Tomaž je po poklicu specialni pedagog. Kupil je eno svečko, eno pa sem mu dala v dar za prvi obisk. Zame je zelo pomembno, da prihajajo k nam novi ljudje.
Toni je kupil torbico in predpasnik za vnukinjo Izabelo. Tudi njemu smo podarili svečko.
Po dolgih mesecih je prišla z bolniške tudi Kika. Zelo veseli smo jo bili, ko smo jo videli. Zdaj je dopoldan v prvi hiši.
Saša Lončar, ki je vodila našo gibalno delavnico med Natašino bolniško, je prišla po 100 sveč. Naročila jih je že februarja, do začetka jeseni pa nam jih je uspelo narediti. (bravo Jernej in cela svečarska ekipa!!!) Jaz sem kar ponosna na to. Sašo sem povabila tudi na naš Miklavžev sejem. Super bi bilo, če bi prišla!


zapisali Maja Predovič in Mateja TdZ

nedelja, 26. oktober 2014

KOSTANJEV PIKNIK

Prihod v škrlat odete jeseni je starše Barkinih varovancev spomnil na obljubo iz preteklega leta, da zberemo vse Barkače in njihove prijatelje na popoldanski jesenski piknik ob sveže pečenem kostanju.
Na sončni terasi pred delavnicami Barke smo poleg okušanja sladkega kostanja okušali še sveži jabolčni mošt. Gospa Joži je velikodušno prispevala par zabojčkov domačih jabolk, ki smo jih skrbno oprali in obrezali, potem zmleli v jabolčno kašo in s pravo ročno stiskalnico iztisnili okusen in aromatičen jabolčni sok, ki je še svež odžejal in poživil vso zbrano družbo.
Pod večer nas je g. Klemen povabil v jedilnico, kjer sta nam Stane in Brigita s slikovnimi posnetki in obširnim komentarjem poročala o njunem potovanju v Francijo, kjer sta se udeležila praznovanja 50. obletnice ustanovitve Barke.
Za zaključek dneva smo se še okrepčali s toplo bučno juho in z domačim pecivom, ki so ga prispevali starši.
Hvaležni za lepo vreme, številčno in prijetno družbo ter za bogastvo jesenskih okusov in doživetij smo se po večerni molitvi poslovili.


Marija in Miran Pezdirc

INTERVJU Z BOGOTOM

Alenka: Bogo, kako se spominjaš tvojega rojstnega dne, kaj ti je bilo še posebej všeč?
Bogo: Lahko sem se basal s sendviči.
Alenka: Se spomniš kakšnega darila, ki si ga dobil za rojstni dan?
Bogo: Plakat, pa piškote, pa radio.
Alenka: Že kaj poslušaš radio?
Bogo: Radio me čaka doma na polici, Izet ga je priklopil.
Alenka: Si tudi ti kaj prepeval na praznovanju tvojega rojstnega dne?
Bogo: Skupaj smo peli Dan Ljubezni.
Alenka: Si prepoznal tistega, ki je oponašal Ota Pestnerja?
Bogo: Blaž je bil Pestner.
Alenka: Kdo pa sem bila jaz?
Bogo: Bila si čarovnica.

Prispevek pripravila: Alenka Rovšek
 
 
Čarovnica Tereza Kesovija v elementu                                                                                                              






Bogo in Sanja

MAJINE NOVIČKE - BOGOTOVIH PETDESET

V nedeljo smo ob petih popoldan imeli zabavo na Barki, ker je našega Bogota srečal Abraham. Program je bil kar dober in to “V nedeljo zvečer z Mariotom”. Nastopila je Tereza Kesovija, to je bila Alenka, ki je zelo lepo zapela svojo “Prijatelji stari, gdje ste”. Mojca je bila Elda Viler in pela je “Ti si moja ljubezen”. Andrej Šifrer, po domače Gorazd, se je predstavil s pesmijo “Za prijatelje si je treba čas vzet”. Naša gostja je bila tudi Marjana Držaj, ki jo je posnemala Mateja. Oto Pestner­ Blaž je tudi lepo zapel, a se sploh ne spomnem, kaj. Obiskala nas je še Helena Blagne. Zaigrala jo je Sanja s pesmijo “Moj mornarček”. Vsi ti pevci so prišli prav za Bogotovih 50 let. 
Najboljši pa je bil Herve, ki se je napravil v žensko. Imel je črno lasuljo, sandale z visoko petko in nekaj podloženega, kot bi imel prsi. Čudno, da ni imel pobritih nog. Vsi smo se mu smejali, ker je bil res smešen (predstavljal je Edith Piaff).Tudi Elda Viler je bila dobra. Kot bi bila na obali in enako postavo je imela pa je bila Mojca. Najboljša pa je bila Tereza Kesovija. Vsi so zelo lepo zapeli. Potem so vsi nastopajoči prišli na oder k mikrofonu. Pridružila sva se jim Bogo in jaz. Bogotu smo zapeli “Dan ljubezni”. Bogotova mama je jokala od sreče in je dobila rožico.
Sledila je večerja in na koncu torta. Bogotu smo dali darilo. Dobil je CD radio, srajco, angelčka in nekaj za posladkat. Od mene je dobil zelo veliko sliko s pokrajino. Potem so bile prošnje in zahvale za Bogota, zapeli smo “Angelčka” in šli domov.

Čudovita Elda Viler, v ozadju se Mario pripravlja na naslednjega gosta

Oto Pestner in Žena, kijo vroče ljubim

Največje presenečenje večera, Edith Piaff

... in za konec še Dan ljubezni








































 zapisali Maja Predovič in Mateja TdZ
foto Tomas de Zarate





sobota, 4. oktober 2014

BARKINIH 50 S STANETOM IN BRIGITO

Pišem kar vsem naenkrat (vsak naj vzame to, kar je zanj), ker smo res na kratko s časom. Program je nabito poln in komaj sledimo. Govoriti moram največ Francosko, tako da gre že super, včasih pa že ne vem več, v katerem jeziku govorim, saj je tudi Italija, pa Španija, Nemci, Angleško....
Vreme je skoz in skoz super, sončno, toplo, ponoči pa se fajn spi. Če bo po sreči, gremo jutri popoldan malo na izlet, v nedeljo dopoldan tudi z Maruško iz Saksida, ki sem jo srečala v Parizu in je njena teta moja sošolka iz OŠ.
Popoldan v nedeljo pokanje in ob 18h odhod za Charles de Gaulle - letimo 20:45 in smo na Brniku okrog 23h - bom še točno sporočila.
Jutri dopoldan je v vsaki hiši molitev - kdor more, naj moli z nami. Vsak dan gremo k maši, je res lepo, moliva tudi za našo skupnost, za prijatelje, za vse, ki so že bili z nami in ki še prihajajo, za mir v svetu (z nami so prijatelji iz Palestine, Sirije in Ukrajine, kjer je res težko in se iz tega miru vračajo v negotovost)
Smo skupaj - objem vsem - praznujte in veselite se z nami
Stane in Brigita

BARKINIH 50 S STANETOM IN BRIGITO

Pozdravljeni vsi - komaj najdeva čas, da se malo javiva.
Živiva v hiši La Forestiere in seveda sva vsak dan tudi s Hugom - no, vsaj vidiva ga vsak dan. Je za vse res naporno, veliko organizacije ampak lepo in tudi vreme je sončno ter toplo.
Včeraj smo snemali film in se fotografirali - Stane je bil prava filmska zvezda in profesionalni fotograf, ki so ga snemali pri delu - noro!!!!!
Je sam dovolil, da napišem, "da še danes hodi pokonci kot francoski petelin"
Popoldan smo šli v delavnice, sprostitveno in okupacijsko - izdelala sva voščilnico. Zvečer nas je obiskala Maruška iz skupnosti v Cuisu, ki sem jo srečala v Parizu in je doma čisto blizu mene.

Današnji dan se je začelo praznovanje.  Najprej smo predstavili naše živalske simbole in skupnostne znake, potem pa smo iskali zaklad po Troslyu. Spoznavali smo zgodovino razvoja L'Arche, vsak par pa se je tudi slikal z Jeanom pri prvi hiši L'Arche.
Po maši smo v naši hiši skupaj z delegacijo Haitija pojedli francosko večerjo, Jean Mark in Stane sta pihala svečko na torti, za konec pa smo si še ogledali predstavitve obeh delegacij.
Je že zelo pozno in smo utrujeni, verjetno bomo slike prinesli kar domov.
Tončko upam da vidimo v petek, drugače jo greva z Maruško obiskat v nedeljo.
Pozdrav v Slovenijo
Brigita in Stane

sreda, 1. oktober 2014

JUBILEJNO ROMANJE v LUŽNICO

V petek, 12.septembra, smo šli Barkači na romanje v Lužnico pri Zagrebu, v samostan sester usmiljenk. Tam smo se srečali s prijatelji s hrvaške Barke. Zelo sem bila vesela, da sem srečala Uroša Gradišarja.Vesela sem bila tudi novih obrazov. Spremljala me je Manca Kastelic.
Ko smo prišli, so nam razdelili ključe za sobe. Potem smo pojedli kosilo v jedilnici v dvorcu. Eni so se šli malo sprehodit po velikem park, drugi počivat v sobe. Zvečer smo gledali, kakšni sadeži so zrasli na naših drevesih. Na hruški je bilo veliko zelo različnih hrušk, na trti je zraslo krasno grozdje, leska je bila polna lešnikov,... Še prej smo se v parih pogovarjali, zakaj je lepo na Barki in to napisali na sadje.
V soboto zjutraj smo imeli zajtrk. Potem smo poslušali patra Miha. Razdelili smo se v skupine in se pogovarjali. Pomembno mi je, da sem spoznala nove ljudi. Prevajal nam je Uroš. Imeli smo tudi mašo.
Mislili smo, da bomo igrali nogomet med Slovenijo in Hrvaško, a je bilo slabo vreme. Namesto "fuzbala" smo popoldne plesali. Nazadnje je bila še rojstnodnevna torta in zahvale.
Hvaležni smo vsem, ki so nam pripravili tako lepo romanje.


zapisali Maja Prdovič in Mateja Tomšič de Zarate

JESENSKO PISMO ODGOVORNEGA ZA SKUPNOST

Dragi prijatelji,

upamo, da ste dobro začeli tole novo šolsko leto. Na Barki se, kot smo že navajeni,
veliko dogaja. Tukaj želimo nekaj dogodkov podeliti tudi z vami.
Nekateri verjetno že veste, da je prišlo v zadnjih mesecih v naši prvi hiši do močnega
osipa hišnih asistentov. Zato smo bili primorani podaljšati običajno poletno združitev
obeh hiš. Nastali položaj rešujemo z novimi zaposlitvami asistentov, ki bodo
prinesle več dolgoročne stabilnosti v obe hiši. Na vidiku pa je že tudi nekaj novih
prostovoljcev, ki želijo priti živet v hišo. Ekipa hišnih asistentov zdaj počasi raste
in "razdružitev" hiš bo kmalu spet možna.
Prisrčna hvala vsem, ki nam v teh kriznih časih pomagate s svojo prisotnostjo
in prostovoljno pomočjo v prvi hiši. Še posebno se želimo zahvaliti novim
prostovoljcem in asistentom, ki ste se nam pridružili v zadnjih mesecih: Mojci, Manci,
Katarini, Barbari, Viviji, Alenki in Tomažu.
Velika zahvala pa gre tudi vsem vam, ki nam pomagate s finančnimi sredstvi, saj tudi
ta še kako omogočajo večjo stabilnost naše skupnosti. V zadnjih mesecih si Rosi in
Klemen še posebej prizadevava za to, da bi za Barko našla različne vire trajnejše
denarne pomoči, saj nam sredstva, ki jih dobivamo od Ministrstva ne omogočajo
normalnega delovanja skupnosti. Zato se še enkrat obračamo tudi na vse vas, da
se – če le morete – morda tudi vi odločite za redno nakazovanje vsaj nekaj evrov na
mesec na naš TR in s tem ublažiti našo nenehno finančno negotovost.
Kljub nevihtnemu vremenu v hišah in sicer nam je uspelo pod streho spraviti
naše počitnice. Sestavili smo tri skupine. Prva se je na začetku julija za deset dni
odpravila k našim prijateljem na avstrijsko Koroško, kjer so se lahko poleg odkrivanja
slovenskih korenin, posvetili tudi živalskemu svetu. Poleg sprehodov v naravi so
namreč obiskali kar dva živalska vrtova.
Druga skupina je bila na prehodu iz julija v avgust deset dni v zdaj že zelo
tradicionalni dolenjski Šmarjeti. Poleg kopanja v bližnjih toplicah, so preizkusili tudi
manjši naraven "bazen" s toplo izvirsko vodo. Kot je v Šmarjeti že običaj, je bilo
veliko priložnosti za druženje z vaščani ter tudi za obisk skupnosti Čenakolo, kjer se
zdravijo odvisniki.
Tretja skupina je konec avgusta preživela na hrvaškem morju, blizu Šibenika. Sonce
jih je dobro pregrelo, saj so imeli z vremenom kar srečo. Niso pa se prepustili le
poležavanju na plaži. Pridno so raziskovali okoliške pešpoti in kraje ter pri tem
odkrivali in preizkušali različne recepte za sladoled in kavne napitke...
Ob vseh teh dogodkih pa bi skoraj pozabili, da praznujemo 50 obletnico mednarodne
Barke :). Ne, ne, saj nismo. Drugi konec tedna v septembru smo skupaj s hrvaško
Barko poromali v Lužnico, blizu meje med obema državama. To je bil pomemben in
dragocen čas za nas, saj smo se lahko ustavili in se vsaj na kratko zavedli in zahvalili
za vse darove, ki so nam dani na skupni poti v Barki. Še zlasti v veselje nam je bilo
srečati Uroša G., ki je zdaj član zagrebške Barke. Zavest in izkustvo, da v resnici
prav blizu nas zdaj obstaja in živi še ena skupnost podobna naši, sta že sama po
sebi velik dar in opora na tej poti. Oboji smo se strinjali, da si v prihodnje želimo in
potrebujemo še več podobnih srečanj in sodelovanja na različnih ravneh.

Druženje v avstrijski rezidenci

Pred nekaj dnevi smo bili povabljeni v rezidenco avstrijskega veleposlanika: Gospod
in gospa Koja sta skupaj s predstavnico znanega izdelovalca prestižne znamke
nakita Freywille pripravila avkcijo njihovih izdelkov za povabljene gospe, izkupiček
tega dogodka pa so podarili naši skupnosti. Maja Predovič, Maja in Beden in
Marjanca, skupaj s kar nekaj asistenti so na dogodku več kot odlično opravili svoje
poslanstvo! Takšno mešanje dveh zelo različnih svetov je vedno v veselje obeh strani
in v potrditev, da je poslanstvo Barke prav v tem, da gremo „ven“ ...
Tako, tole so naše novice na kratko, za pravo izmenjavo novic pa je najbolje, da
nas kar obiščete. Če ne prej v sredo, 15. oktobra, ko bomo imeli na Barki kostanjev
piknik. Dobimo se ob 16h!
Poleg kostanja se bomo posladkali še s sveže stisnjenim jabolčnim sokom ter si
vzeli čas za zgodbe in slike, ki jih bosta iz Francije prinesla Stane in Brigita. Te dni
sta namreč Barkina odposlanca na velikem druženju in praznovanju 50 obletnice
mednarodne Barke v Parizu in Troslyju.

Lep pozdrav in vse dobro,

Klemen

torek, 30. september 2014

MAJINE NOVIČKE - OBISK V AVSTRIJSKI REZIDENCI

V četrtek, 25. septembra  se nas je ena skupina z Barke odpeljala v Ljubljano v avstrijsko rezidenco. Povabila nas je Martina Koja, žena avstrijskega veleposlanika v Sloveniji.
Tam je bilo že veliko žensk. Na omarici v dnevni sobi so bili razstavljeni nakit in ruti podjetja Freywille. Najprej je nekaj povedal Klemen, potem še jaz in na koncu Rozi. Govorila sem o Barki. Dobro sem se počutila, bila sem sproščena. Gospa Martina je razložila, kako se bodo izdelki prodajali in da bo ves zbrani denar namenjen za našo skupnost (Klemen je povedal, da bomo plačali novo ogrevanje v hišah).
Potem sta dve gospodični opisali, kako so narejene zapestnice in ogrlica ter ruti. Mis Slovenije je še vsaki gospej  pokazala vsak izdelek posebej. Nakupovanje je bilo v tišini. Kdor je želel kaj kupiti, je oddal listek s svojo ceno. Na koncu so oznanili srečne nove lastnice lepih dragocenosti.
Pogovarjala sem se z ljudmi, ki jih nisem še poznala.
Postregli so nam z jabolčnim zavitkom, čokoladno dunajsko torto, smetano in sokom. Zahvalili smo se za povabilo in gospodu Wille-ju podarili predpasnik "Super šef". Pred odhodom smo se slikali z gospo Martino in njenim možem.
Bilo je lepo in če bo še kakšna priložnost, se bom spet javila.

Barkina ekipa z gospo in gospodom Koja v avstrijski rezidenci

Maja se je z Barkinim svečnikom zahvalila ga. Martini


























nakit in ruti Freywille














zapisali Maja Predovič in Mateja Tomšič de Zarate

ponedeljek, 29. september 2014

BARKINIH 50 S STANETOM IN BRIGITO

ponedeljek, 29.9.
Za danes pa takole:
Zjutraj so bile delavnice - Jean Loup nam je s Pascalom in Jean Pierom predstavil vrtno in lesno delavnico tako temeljito, da smo zamudili v keramično. Videla sva veliko strojev, žage, kako se pripravljajo drva, kosilnice in traktorje, pokazali so, kako kosilnice očistijo. Videla sva tudi velike rastlinjake, paradajze zelene in rdeče. Potem smo ob 11h pili kavo in hiteli na drugi konec Troslya, kjer pa je bila trgovina z izdelki že zaprta. Po kosilu smo se odpeljali v sosednje mesto, kjer je ogrooooooomen grad. Tam snemajo tudi filme.
Ob 16h nas je v La Ferme že čakal Jean Vanier. Vsaka delegacija se je predstavila. Bilo je zelo lepo.
Po srečanju smo peš odšli do dvorane, kjer se vsak ponedeljek družijo vse hiše. Predstavili smo se še ostalim in izvedeli za program ostalih dnevov praznovanja. Bo zelo pestro in se že veseliva.
Slike pa sledijo kak drugi ali tretji dan
Lep pozdrav
Stane in Brigit(k)a  tako se je odlocil Stane :)

nedelja, 28. september 2014

BARKINIH 50 Z BRIGITO IN STANETOM


Uauuuuu bili tam doživeli, plesali, se družili ....
Bravo za vaš uspeh, veliko misliva na vas.
Sedaj pa lepo po vrsti v lepem, sončnem jutru v Troslyu




  

petek,26.09.

V petek sva delala v L'atelier de couvertes do odhoda ob "12h". To je bilo kot na naši Barki, ko nihče ni točno vedel, kdo s kom in od kje, pa smo vseeno vsi sedeli in se peljali skupaj z vso prtljago. En rdeč avto pred nami in siv boxer za njim. Stane je skrbno pazil, da rdečega nismo izgubili izpred oči :) No - enkrat smo ga, ko je krmilo od Melanie prevzel Nicolas (ne veva, če je prav napisano - kličemo ga Nikola)
Ko smo bili blizu Pariza, je bilo Stanetu že zelo hudo, vse ga je bolelo (ni bil edini), pa smo se še celo uro prebijali v nepopisni gneči do "malih sester", kjer smo pristali (prespali)  na trdo realnih tleh. Staneta sem pokrila z vsemi možnimi dekami, ker je bilo kar hladno, zjutraj pa sva oba "štela kosti". Z nama so bili Leon, David, Christian, Nicola, Christofer, Michael, pa še dva za katera ne veva več imen. Punce so spale drugje.

sobota,27.09.
Zjutraj krasen sončen in mi iščemo METRO do L'Hotel de Ville, kjer je bil začetek pohoda.
Nekaj časa sva si vzela prosto in se sprehodila po okolici, mimo Notre damme,..
Ko sva razobesila zastavo na najdaljšem "drogu" sva bila kar oblegana :)
Stane je srečal veliko prijateljev iz delovnih taborov, prinašava pa tudi veliko pozdravov
Ob 13.45 smo se vsi skupaj odpravili peš do trga republike. Stane je z Davidom uspel celo na avtobus, v katerem sta se peljala Vannier in Philippe, da je s strehe posnel nekaj fotografij.
Pot je bila čudovita, doživetje radosti, povezanosti, brezmejnosti, igrivosti, barvitosti (Brigita) in veselja, nagajivosti, ponosa, prijateljstva (Stane).
Na trgu republike nas je bilo res veliko, na odru so nastopali, Jean in Philippe sta govorila, skupaj smo plesali jubilejni ples, potem pa je bil sprevod zastav na oder in lepa, velika torta. Praznovanje se je nadaljevalo z glasbeno skupino, plesom, mi smo pa žal morali do avtobusa za Trosly. No, ni bilo ravno žal, ker sva bila zeloooooo utrujena. Po dveh urah vožnje so nas pričakali v skupnem prostoru, ki ga imenujejo "Hozana". Malo smo pojedli, se pogovarjali z asistenti, ki so nas potem tudi pospremili do hiše.

Lep sončen pozdrav v Slovenijo

Brigita in Stane

četrtek, 25. september 2014

BARKINIH 50 S STANETOM IN BRIGITO

V sredo zjutraj sta se na dolgo in zelo zanimivo pot proti Franciji odpravila Stane in Brigita. Že to soboto se bosta v Parizu kot predstavnika naše skupnosti udeležila velikega praznovanja petdesetega rojstnega dne mednarodne Barke.
Najprej pa sta se ustavila v skupnosti Beli kamen (Caillou blanc) v Bretaniji, s katero prijateljujemo že vrsto let.
Z Brigito in Stanetom sem se dogovorila za kratka (dnevna) poročanja o njunih dogodivščinah. Tako bomo lahko ne samo povezani v molitvi ampak tudi obogateni s čisto svežimi novicami o slavju, veselju, srečanjih, ...   
SREDA, 24.9.:
Zjutraj sva zelo zgodaj vstala. Popil sem kavo in potem še eno na Brniku s Stenom in Brigito potem pa nobene več!!!!!!
Letela sva odlično, videla Triglav. Letalisce v Parizu je ogromno. Imela sva čas pa sva si ga malo ogledala. Potem sva šla na vlak TGV in hitro potovala do Nantesa, kjer naju je čakala Fanny in nama dala nove karte do Quimpera. Tam naju je že čakal Bruno in Anaise. Spiva v hiši Ty Levenez, kar pomeni hiša dobre volje.
Pojedli smo večerjo in se v dnevni sobi pogovarjali ob čaju. Brigita zna malo Francosko.
Jutri si bomo ogledali še ostale hiše in delavnice
Genevieve se spomni, kako je bilo na delovni akciji v Sloveniji.
Lep pozdrav
Brigita in Stane


Stane na letališču v Parizu


ČETRTEK, 25.9.:
Še danes se lahko javiva - potem pa še ne veva kako bo, ker jutri potujeva v Pariz.
Torej vtisi današnjega dne:
Zajtrk v Ty Levenez je malo drugačen. Vsak različno vstaja in ne jedo skupaj zajtrka. Dopoldan sva s Charlotte obiskala vse delavnice in tudi fotografirala. Imajo zelo lepo urejeno, lesna je zelo velika in imajo polno strojev. Dvorišče urejajo mladi prostovoljci, ki so tu en teden. Je čisto drugače kot je bilo. Charlotte naju je peljala do hiše sv. Jožefa, kjer sva bila na kosilu. Po kratkem počitku sva šla v Okupacijsko delavnico in delala z glino, Brigita posodico za nakit, Stane pepelnik. Bruno je Brigito povabil na pogovor, Stane pa je ostal na malici in na KAVI!!!!!! Potem je brusil puzzle.
Ob 16h naju je Charlotte v družbi petih kratkohlačnikov odpeljala do morja. Stane je slikal za svojo razstavo. Morje ni tako lepo kot Hrvaško (je kar umazano)
Večerjala sva v Sončni uri (Cadron solaire). Najprej smo imeli molitev, po večerji pa čaj in klepet do 22h. Cynthia naju je odpeljala v najino hišo, kjer so še jedli le chrep (le krep) pa sva bila preveč  sita in naju bo počakalo do jutri.

Zelo sva hvaležna za današnji dan, veliko pogovorov (Brigita mora veliko govoriti Francosko in kar gre) Stane bolj malo, pa tudi gre. Staneta je želel Piere obdržati kar tu, če bi ga Herve pogrešal naj pride sem skupaj z družino. Lepo ga pozdravlja tudi Andre. Jutri bo naporen dan, saj naju po jutranjih delavnicah čaka šest ur vožnje do Pariza.
​Se oglasiva, ko bo možno.
lp,Stane in Brigita​


ponedeljek, 22. september 2014

MAJINE NOVIČKE

V avgustu sta začeli hoditi na Barko dve novi punci. To sta Barbara in Vivia. Najprej je prišla Barbara in potem še Vivia. Obema je bil "mentor" Uroš Kokot. Barbara je kar veliko spraševala in se je veliko naučila. Če kaj ne vesta, obe vprašata in to mi je všeč.
V torek, 9. septembra, se je poslovil Stefano, ker je zaključil svojo EVS službo. Stefano je miren fant in je rad pomagal. Z nami je hodil na gibalno in nastopal. Bil je stari volk. Bil je tudi na počitnicah v Šibeniku. Vsi ga bomo pogrešali.

Stefano in Metod na počitnicah v Šibeniku






















Stefano se pripravlja na veličasten skok v vodo

 !7. septembra je za eno leto odšla na Irsko Mateja Dovč. Odpravila se je v Barko v Corku. Imeli smo slovo z mašo in večerjo. Mateja je morala pripraviti potovalko za na pot. Mi smo bili ovce (ki jih je štela, ko ni mogla zaspati). Mislim, da nas bo Mateja kar pogrešala.

zapisala Maja Predovič
foto Mateja in

sreda, 3. september 2014

MORE, MORE in SONCE in ŠIBENIK

Pa še vtisi z morskih počitnic:

SILVIJA: Morje, vreme, naš izlet na Krapanj, ko je bila nevihta - vse to mi je bilo všeč. Zelo sem uživala v hrani v Guštu, odkrila sem temnega Tomislava ;-) (pivo). Izboljšala sem plavalni slog žabe pod vodo brez ščipalke na nosu. Želim si, da bi bile morske počitnice daljše (vsaj do Splita) in da mi drugo leto ne bi bilo treba k zobozdravniku.

 ADO: Sem "ornk" plaval, Maja me je gledala, mi je kupila masko.

BRIGITA: Ko pridem skozi tunel sv. Roka, mi je vse všeč. Vesela sem, da z Adotom nisva končala v Bosni (Ado je Brigito celo pot do morja opozarjal, naj zavije desno, v Bosno), naučila sem se skakati bombico, ker je to edino ustrezalo mojim kopalkam, jedli smo najboljšo pico na Zlarinu. Imela sem močno podporo spremljevalk, ki so me zelo lepo oblekle za mojega moža (nova "oblekca"). Mici me je dvakrat dezinformirala - glede časa prihoda in poti do apartmaja. Ubogljivo sem sledila odgovorni za skupino in pripeljala skoraj v Vodice...

IRENA: Plavala sem, Matejo sem špricala, hrana mi je bila všeč, pojedla sem celo pico, od Maje sem dobila za darilo copate za v morje, to je zelo lepo darilo.















MATEJA: Všeč so mi bili sprehodi po Šetnici sv. Anteja in razgled nad kanalom, nevihtna plovba z otoka Krapnja, potepanje po Šibeniku... Krasno mi je bilo  skakati z  Metodom v morju in plavati z Adotom , zvečer pa v dobri družbi soasistentk in Tomislava poklepetati o tem in onem. (Tudi držanje svečke ni težko opravilo, če se ob tem lahko nasmeješ).

MAJA B.: Tako. V redu je bilo, da sem skočila v vodo, da sem dobila majčko od mojega lepotca. To mi je bilo všeč, da sta bili Mateja in Mici svečke (ki sta "svetili" Maji in Adotu), Brigita je bila pa ljubosumna, ker sva se midva z Adotom držala za "rokce". Z Ireno in Mici smo šle iskat mojega lepotca (in Brigito, seveda).

MICI: Meni je bilo tudi lepo na morju, ker ni bil nihče slabe volje. Lepo mi je bilo biti "motorček" za Ireno (v morju pri plavanju), spremljevalke so bile dobra ekipa.















BERNARDA: Vse mi je bilo všeč - kopanje pa v mestu pa ladja ...

 METOD: je užival v morju, skakal, se potapljal in ko je postal utrujen, se je pustil  nositi, zibati ...na morskih valovih. Zelo rad je po-jedel sladoled, prav pogumno se je držal na obeh izletih z ladjico na otoka.





zapisala Mateja TdZ
foto: Stefano




POČITNICE V SVETI MARJETI

Prva skupina barkačev je počitnikovala v avstrijski Šmarjeti. Bogu hvala in vsem dobrim ljudem za darovani denar za naše počitnice. Stanovali smo v tamkajšnjem župnišču. Vreme nam je malo nagajalo, a smo se vseeno imeli lepo. Igrali smo badminton, namizni tenis, se žogali, lovili, risali, brali in predvsem veliko smejali. Ogledali smo si terarij v Celovcu in najbolj pogumni, Tomaž, Janika in Herve smo si upali obesiti živo kačo za vrat.




 Uroša pa je ugriznil veliki dinozaverski ptič. Sprehodili smo se tudi po deževnem Celovcu in obiskali baziliko. Pot nas je vodila tudi v živalski vrt princese Aleksandre, tam smo se izgubili v labirintu in zanimiv je bil tudi ogled voščenih lutk na njihovem dvorcu. Na praznik svete Marjete smo se udeležili župnijske procesije in počastili Gospoda še s čaščenjem najsvetejšega. Naša skupina je bila kar velika, vseh skupaj nas je bilo deset. Nato pa se nam je pridružila še Hervejeva žena Neža z otroki, ki so s seboj pripeljali sonce. Vsi smo se razveselili Nežinih slavnih palačink.




 Lepo smo vsi sodelovali in uživali v svojih kuharskih mojstrovinah. Naša najstarejša prostovoljka Meta je skrbela, da smo vse dni dobro zajtrkovali. Vsak dan smo se odpravili na daljše in krajše sprehode, ko nas je preganjala nevihta pa smo pospešili korak. Obiskali smo župnika Petra v Globasnici. Tam nas je počastil z dobrim kosilom v stari vaški gostilni. Odpeljal nas je na hrib svete Heme, kjer so izkopanine in romarska cerkev. Ob vznožju tega hriba je jama, kjer naj bi svetnica živela in tam tudi izvira zdravilna voda ( dobro smo se je napili ). Potem nas je gospod župnik Peter odpeljal še na obisk Karitasovih delavnic. Te so zelo urejene in tam delajo čudovite izdelke iz gline, lesa, tekstila... imajo tudi zelo urejeno vrtnarsko delavnico... vsak dan imajo nordijsko hojo. Sedaj tja prihaja osem oseb. Lepo smo bili sprejeti in vse so nam z veseljem pokazali. V Pliberku smo si ogledali zanimivo slikarsko razstavo. Naša vodička upokojena učiteljica nam je zelo doživeto opisovala vse slike.


 Imeli smo občutek, kot da smo se preselili v tisti čas, ko je slikar upodabljal svoja dela. Zunaj je bila mala kavarna in ko smo čakali na kavico, je prišel starejši gospod, sin tega slikarja. Počastili smo ga z velikim aplavzom in gospod je ganjen vprašal komu je namenjena ta čast. V dar smo dobili še čokolade in piškote. V bližini vasi svete Marjete je tudi čudoviti slap. Do njega se pa je bilo potrebno povzpeti po gozdni poti v hrib. Je zelo obiskana izletniška točka. Ker pa ne moremo brez naše ljube Slovenije, smo se odpeljali tudi čez mejo na prelepo Zaverčko jezero. Zadnji večer je naš Stane zbral vse slike jih predvajal na velikem platnu, tako smo imeli lep zaključek naših počitnic ob spominih na vse preživeto.







Domov smo se odpeljali skozi Jezersko in se tam ustavili, sprehodili, popili kavico, ter imeli okusno kosilo. Ob slovesu je bilo tudi nekaj solzic.
Hvala za prečudovite počitnice in vsej skupini za izredno dobro vzdušje, prijateljstvo in veliko smeha.

                                                                                               Janika Antonič

sreda, 25. junij 2014

ZAKLJUČNI NASTOP

Z gibalno skupino smo uspešno nastopili v Festivalni dvorani.
Pred nastopom smo vadili na zelo majhnem odru.
Po nastopu smo dobili diplome, ki smo jih bili zelo veseli.
Hvala naša Nataša!

zapisali Lucija in Marija Pezdirc

nedelja, 22. junij 2014

MAJINE NOVIČKE

V sredo, 11. junija so ob 10h prišli k nam otroci iz vrtca v Rožni dolini. Bili so z nami cel dan. Razdelili so se v več skupin. Eni so šli v lesno z Hervejem, eni so šli z Mojco v okupacijsko. Tam so jim pokazali izdelke. Delali so tudi verižice in zapestnice. Tretja skupina je šla z Aneto v jedilnico. Lepili so volno na papir. Eni pa so šli z Matejo v gozdarsko. Pokazali smo jim zelišča, da so jih povohali. Potem so šli na vrt.
Pri Blažu v kuhinji so delali pice. Po kosilu smo počivali in brali pravljice. Bilo je zelo lepo.
17. junija se je poslovil Ali. Z njim smo šli na letališče. Bil je dober fant in je rad pomagal. Ali gre nazaj domov v Turčijo, ker mora iti k vojakom.

Zapisala Maja Predovič
foto Mateja T. de Zarate in Tomas de Zarate

Ali na Barkinem pikniku v družbi Mateja

Nasvidenje, Ali in pridi kaj na obisk!

nedelja, 15. junij 2014

RECEPT ZA NAJBOLJŠI PIKNIK

Sestavine

– dober ambient: tlakovan prostor, obdan z veliko zelenice in v bližini jezera (vaški trg) 1X
– nastop gibalne delavnice 1X
– patomima z barkači 1X
– povezovalec Sten 1X
– dobra glasba ali ansambel 1X
– dobra gostinska ponudba: Gostilna pr' Kokot z dobro ponudbo kranjskih klobas, golaža in veliko izbiro pijače XXXX
– sosedje, sovaščani, prijatelji, znanci, barkači XXXX
– lepo, toplo vreme 1X
– veliko dobre volje in odprtosti za žur XXXX

Navodila za pripravo:

Sestavine zmešamo skupaj. Po okusu dodamo dobro voljo, dobro razpoloženje in pozitivno energijo. Prav po tem receptu smo na Barki pripravili piknik ob praznovanju 50. letnice mednarodne Barke. Žur do poznih večernih ur smo imeli v petek, 6. junija s pričetkom ob 18. uri na vaškem trgu v Zbiljah. Rečemo lahko le, da smo si ta piknik vsi dobro zapomnili, ter nas bo ta dobra volja, ki je bila na pikniku prisotna v zelo veliki meri, še dolgo spodbujala k novim izzivom. Hkrati pa tudi že razmišljamo, kdaj bi se lahko spet vsi skupaj (sosedje, vaščani, prijatelji, starši, ...) poveselili.

Blaž Brešan