sreda, 15. januar 2014

CVETKE (s skupnega srečanja)

Klemen začne srečanje in reče, da si bomo najprej izmenjali skupnostne novice.
Marinka jasno in odločno: "A mam jest besedo?"

Govorimo o Barkinih "zimskih" počitnicah, ki bodo letos šele marca. Ker je število  mest omejeno, Klemen poskuša razložiti, kdo bo imel prednost. " Na počitnice bodo šli tisti, ki sicer veliko ne počitnikujejo, nimajo staršev in prijateljev ,..."
Oglasi se Ado: "Jest jih nimam."

Pogovarjamo se o Ukrajini in Klemen hoče nekaj povedati. Za trenutek izgubi nit, se prime za glavo in skloni, kot bi se poskušal spomniti.
Rok Dokl takoj vpraša: "A je kej narobe?"

ponedeljek, 6. januar 2014

Jadranje po Slovenskem jeziku in slovnici


Skupnost Barka redno gosti v svoji sredi prostovoljce iz drugih Evropskih držav pa tudi iz Turčije in še kje. Slovenščina je zanje trd oreh – kar spomnite se šolskih let . Za sporazumevanje seveda potrebujejo pomoč. Seveda jim omogočimo udeležbo na tečaju, vendar je to premalo.
Vabimo, kličemo, iščemo prostovoljce, slaviste, učitelje, morda upokojene profesorje, skratka entuziaste, ki bi želeli deliti svoj zaklad znanja.
Če si torej pripravljen(a), odprt(a) za komunikacijo in druženje z mladimi iz tujine, če želiš pomagati pri osvajanju slovenskega jezika, se nam pridruži.
Pokliči nas na številko 040 455 164 (Klemen Kastelic) ali pa nas obišči na naslovu Zbilje 1k (delavnice Barke)/ Zbilje 66 (Kristina Subasic).
Veseli te bomo!


petek, 3. januar 2014

Na pobudo Martine Koja (žene avstrijskega ambasadorja Clemensa Koje) smo se Barkači v torek ,17.12., srečali z diplomati in prijatelji iz Avstrije, Nizozemske, Amerike in Slovenije. Klemen nas je (Roka, Lucijo, Staneta, Ireno, Marjanco in Brigito), odpeljal takoj po kosilu v Ljubljano. Po poti smo mu pomagali preganjati tremo. Pred hotelom Trend Austria nas je že čakala Manca. Hotel je bil lepo okrašen. Zelo lepa je bila tudi novoletna jelka, na kateri je bilo veliko lučk.
V dvorano smo se peljali z dvigalom. Pridružila se je še Mici – ravno prav, da smo z združenimi močmi skušali prepričati računalnik, naj pokaže pripravljene slike – nam je uspelo!!! Najprej je Martina vse lepo pozdravila. Manca je z Marjanco predstavila Barko, Klemen pa je po moško dodal tehnične podatke. Rok je medtem risal portret Božička. Sledil je kratek film francoske Barke »I am« in nas ogrel za Stanetovo pričevanje. Potem smo delo nadaljevali v dveh skupinah. Vsak je povedal kaj počne, kako živi in kaj mu v življenju veliko pomeni.
Ker so diplomati govorili angleško, smo bili veseli Rozi, ki je vse prevajala. Ena skupina, je bila zelo glasna in nasmejana, druga pa je bolj mirno modrovala.
Med pavzo so nam hotelski natakarji postregli s kavo in sokom, seveda ni manjkalo niti božično pecivo. Druženje nam je popestril mali sinko novinarke, ki se je igral »malo tu malo tam« dokler ni kljub visokim gostom mirno zaspal.
Vsi smo prejeli darilce – dišečo blazinico in božični čaj ter piškot. Tri ure so minile kot bi pihnil in morali smo domov.

Skupaj obnovili popoldan Irena Jazbar in Brigita Vilar
Foto: Stane Grandljič