ponedeljek, 20. junij 2016

BARKA JE ŠLA "SLOVO JEMAT"

VČERAJ,  15.6.  SMO  ŠLI  V  ROŽNO  DOLINO H GOSPE  MARTINI  KOJI, ŽENI GOSPODA KLEMENCA, AVSTRIJSKEGA VELEPOSLANIKA V SLOVENIJI. GOSPA MARTINA NAS JE LEPO SPREJELA. POGOSTILA NAS JE S SOKOM IN KAVICO. POTEM SMO SE VSI SKUPAJ SLIKALI. MED GOSTI SO BILI TUDI GA. PROLOG, GA. MORO, GA. EI EI, GA. DVORŠAK, ... POSLADKALI SMO  SE Z DOBRIM JABOLČNIM ZAVITKOM  IN  ČOKOLADNO KREMO.  GOSPA  MARTINA  GRE  SEDAJ  NA  DUNAJ, KJER BO NJEN MOŽ V SLUŽBI. ZA  SPOMIN  SMO  JI  DALI  TORBICO,  KI  SMO JO   NAREDILI V  OKOPACIJSKI  DELAVNICI. BILA JI JE ZELO VŠEČ.
KOMBI  SMO  SI  SPOSODILI  OD  GOSPODA ŽUPNIKA.  BILI  SMO  DO ENAJSTIH  PRI  GOSPE  MARTINI  IN  POTEM SMO  ŠLI  NA  BARKO   NA  KOSILO.  
ZAPISALI  MAJA  PREDOVIČ IN MATEJA TDZ
FOTO arhiv ga. KOJA in MATEJA TdZ
























četrtek, 16. junij 2016

DAN ASISTENTOV

Tisti brez očitne motnje v duševnem razvoju smo se sredi maja odpravili proti morju na t.i. dan asistentov. Vremenska napoved nam ni obetala nič dobrega, vendar se je kasneje izkazalo, da smo kljub vsemu izbrali pravi dan, saj nas je vseskozi spremljalo sonce.
V strunjanskem župnišču sta nas prijazno pričakala tamkajnšnji duhovnik in sestra Mateja.  Simpatična sestra nas je popeljala v razmišljanje o sebi, sodelavcih, prijateljih in naših medsebojnih odnosih. Razdelili smo se v več skupin in znotraj le-teh dobili priložnost za razmišljanje in izražanje lastnih občutkov in mnenj.

Lačne želodce smo pomirili z okusnim golažem in sladkimi dobrotami (vse «made in Barka«).

Po kosilu smo se kar peš odpravili do Portoroža, tam pa uživali sončni dan ob sladoledu, kavici, sadnih kupah... v eni od restavracij portoroške plaže pod hotelom Casino. Spoznanje, da se bliža ura povratka, nas je užalostilo. Dan je bil za vse prekratek. Marsikatera ideja bo morala počakati do naslednje priložnosti.

Hvala prijateljicam, ki so nam omogočile odsotnost na Barki! Hvala sodelavkam za dobrote! Hvala organizatorjem za prelep dan!

Alenka Rovšek
foto Blaž Brešan





sreda, 15. junij 2016

ŠE NEKAJ VTISOV IZ VIPAVE


ADO: Vseje bilo zelo lepo. Pil sem rdeče vino. Jedli smo meso in torto.



ROK DOKL: Všeč mi je bilo, ko smo šli na sprehod do potoka. Sem skočil in sem padel na pesek. Blaž in Herve sta mi pomagala vstati. Najbolj všeč mi je bilo praznovanje piknika, ker so dobro kuhali.

MAJA B.: Sestra od ga. Terezije je prišla k nam na vozičku. Bilo mi je lepo, ker je bila z nami vnukinja Kristina na sprehodu, vnuk Janez pa je igral na harmoniko. Zapeli smo ji Vse najboljše pa Dan ljubezni in Marijino pesem.



MARINKA: Všeč mi je bila harmonika, jedla sem kruh, čevapčiče in tortice. Pila kavo. Sem imela lepo posteljo za počivat. 



KRISTINA: Nisem mislila, da sem še tako pogumna in sem šla v hrib do studenca, kjer se ljudje žegnajo s tisto vodo. Prijateljica od ga. Šček mi je pomagala hoditi.



HERVE: Meni je bil všeč mlinček in ko sem osvežil z vodo Bogota.

STANE: Bil sem z Majo P. In smo šli krajšo pot. Naredila sva eno fotko, na enem cvetu je bil polž. Držala se je za mene, ker ni imela palic. In fotografiral sem tudi.



TANJA: Všeč mi je bilo, ko je Janez igral na harmoniko. Bom še šla. Mlinček na vodi mi je bil všeč, tudi sprehod pa dobri piškoti na mizi. Na koncu je bila sadna torta.



SLAVKO: (s pomočjo Herveja): Všeč, ko je šel z Blažem in Bernardo na sprehod po gozdu, piškoti, kava.

METOD:: (s pomočjo Mojce): Veliko je jedel, dobri piškoti in češnje so bili. Peljal se je z gasilskim kombijem in plesal z Janiko.


torek, 14. junij 2016

MAJINE NOVIČKE - NA ROJSTNEM DNEVU V VIPAVI

Včeraj, 13. junija  smo  bili  v  Vipavi  pri  gospe  Tereziji   Šček. Bilo  je  zelo  lepo.   Gospa Terezija  je  praznovala  80  let.  Zapeli  smo  ji  pesem  za  rojstni  dan  in  smo  ji  dali  darilo.  Za  darilo  smo ji pripravili  svečko, "povštrček",   ki ga je  naredila  Irena  Jazbar  in napisali  smo  ji  vsi  skupaj  čestitko.
Dobila  je  tudi  zaboj,  narejen v  Lesni  delavnici.  Potem  je  imela  Terezija govor in  je  zraven  jokala.  
Bilo  je  lepo  vreme.  Pekli  smo  čevapčiče, klobase  in  je  bilo  zelo  lepo.  Pekla  sta Herve  in  Blaž. Bile so same  dobrote in še zelo  dobre  češnje. Na koncu smo se posladkali tudi s torto.
Pri  torti  smo  Tereziji  spet  zapeli  kot  mi  znamo.
Potem je  bila  toliko  ura,  da  smo  morali  iti  domov  eni  pa  na  Barko.
 
zapisali Maja P. in Mateja TdZ
foto Stane
 




 

torek, 7. junij 2016

MALO ZA ŠALO

Rok Drobne:" Mojca, veš, da bo Boris očka postal?"
Mojca:" Pa se je že poročil?"
Rok:" Ah, ne, poročajo se "človeki".
Mojca:" Kaj pa je Boris?"
Rok:" Ja Boris je šimpanz vendar".

Klemen praznuje 40 let. Barkači se udeležijo praznovanja.
Rok Drobne pove Mojci:" Veš koliko daril je dobil."
"Kaj pa?" vpraša Mojca.
"Flaše, sladkarije, jaz sem mu dal pa fračo", pove Rok.
"Fračo?", se začudi Mojca. "Kakšno, leseno ali kovinsko?"
Rok nekaj časa premišljuje, potem pa pravi:" Tako kot so salame."
Po nekaj minutah premišljevanja Mojca spet vpraša;" A misliš kračo?"
"Ja, kračo, kračo," odgovori Rok.

Herve pride v delavnico po Bogota.
"Gremo WC pospravljat."
Bogo ves prestrašen:" Kaj bo pa mama rekla."

zapisala Mojca Bolhar

nedelja, 5. junij 2016

MAJINE NOVIČKE

V  sredo,  1. junija  smo  imeli  na  obisku  ženski pevski zbor Rožmarinke  z Doba.  Pripeljala   jih  je  Marija  Pezdirc,   ki vodi  ta  pevski  zbor.  Zraven  je prišla  tudi  naša Lucija,  ki  tudi  poje,  in  Lucijin oče Miran, ki je igral  na harmoniko.  Kar  veliko  pesmi  so  zapele  Rožmarinke.  Prišle  so  ob devetih
in  nam  je  bilo  lepo.  Ko  so  končale nastop,  smo  tudi  Stanetu  Grandljiču zapeli  za  rojstni  dan, ker ga ima prav 1. junija.

2.  junija  so  prišle  tri  študentke s Hrvaške.
Ime jim  je Kristina, Damira in  Marja.  Ena od teh  punc  je  bila  v  lesni delavnici in  je z  mano  brusila  trto.  Jaz sem jo učila,  kako  se  brusi.  Razložila  sem  ji,  kako  se  ravna  z "olfa" nožem.  Pa  malo  slovensko  sem  jo naučila,  ker  me  je  spraševala  in sem  kar opazovala,  če  bo  pravilno odgovorila.  Vsem  trem  sem pokazala  kapelo, Janikino delavnico in lesno  delavnico. Hrvatice  so  prišle  za  tri  dni  in so ostale do  sobote, 4. junija. V petek so dobile vsaka po eno svečko.

Danes (petek)  se  je  Kaja  Hribar  poslovila, ker je zaključila prakso.  Nam  je podarila sliko, ki jo je naredila sama.  Na  sliki  je  narisala   konja. Mi smo ji dali  za spomin  torbico,  ki so jo naredili v tkalski delavnici.
Kaja  je  bila  z nami  tri  tedne,  veliko  nam  je  pomagala.
 
zapisali Maja P. in Mateja TdZ

DUNAJSKI DOŽIVLJAJI

V prvih majskih dneh smo se trije do ušes nasmejani Barkači - Rosi, Lucija in Domen odpravili na dvodnevni potep po Dunaju in to ravno v času, ko je Slovenijo nepričakovano pobelil sneg. Zato je bil začetek našega potovanja malce turoben, a sta že kmalu meglice naše tesnobe razblinila fantastičen humor in toplo spomladansko sonce, ki nas je po prihodu na cilj zvabilo v prečudovite dunajske parke, polne prekrasnih drevoredov, kočij s konjsko vprego in skrbno urejenih ribnikov. Malce pozneje pa je sledil tudi kratek sprehod ob sloviti Donavi, kjer smo med občudovanjem uličnih slikarij in drugih umetnij ter ob pogledu na starodavne mestne zgradbe začutili pristni utrip tega prekrasnega velemesta, kjer množice ljudi najrazličnejših narodnosti ohranjajo pečat njegove multikulturnosti že vse od avstroogrskega obdobja dalje. Proti večeru smo se odpravili na osrednji dogodek našega dvodnevnega potovanja, na slikarsko razstavo plemiške rodbine von Lichtenstein, kjer smo se v družbi prijaznih gostiteljev in ob kozarčku okusnega vina ter izbranih prigrizkih najprej predstavili, nato pa povedali tudi nekaj o naši skupnosti v Zbiljah in še zlasti o njenem poslanstvu, da bi si tako pridobili njihovo naklonjenost in jim na stežaj odprli srca. Kajpak smo se pri tem prav fino imeli in bi vse skupaj z veseljem ponovili, če bi se pokazala priložnost. Naslednji dan pa nam je že postregel z novimi, prav tako nadvse prijetnimi doživetji, polnimi presenečenj. Med drugim se nam je ponudila priložnost, za obisk Praterja – slovitega dunajskega zabaviščnega parka, kjer smo si privoščili sproščujočo vožnjo z vlakcem skozi gozdič, pozneje pa smo si ogledali še nekaj največjih znamenitosti metropole kot so cesarska palača, španska jahalna šola, priznane kavarne in slaščičarne ter pompozno gotsko katedralo v starem delu mesta. Bilo je zares enkratno in nepozabno.  
 zapisal Domen Mezeg