ponedeljek, 30. julij 2018

NAŠA DRAGA ŠMARJETA

Prva počitniška ekipa je odrinila od doma že konec junija. Pot nas je spet - kot vsako leto že dobro desetletje - pripeljala v Šmarjeto.
V skupini smo bili, razen Mete in njenega sina Andraža ter Boštjana, sami "stari mački". Hitro smo našli vsak svojo posteljo, preverili nosilnost klopce pred hišo, si šli pogledat kapelo z Geninimi freskami,... Vse nam je bilo tako domače!
Kljub temu, da je povprečna starost udeležencev presegala 50 let, smo naredili pogumen program našega počitnikovanja. Nismo se predali slabi volji zaradi nestanovitnega vremena in si privoščili tudi plavanje v dežju! Obiskali smo Janeza Zdešarja in Tonija Vučajnka, pomagali pri pripravi Irenine šestdesetletnice in s celo skupnostjo tudi praznovali, bili smo v Novem mestu pri Sabini Derganc in njeni družinici. Gospa Cvetka, mama novomašnika Janeza, nas je povabila na jutranje palačinke, sok in kavico,...
Prve štiri dni je bil z nami tudi Bogdan, ki nam je pripravljal zelo dobre obroke, Boštjan pa je poskrbel za vsakodnevno sv. mašo.
Bilo nam je lepo in pri župniku Andreju smo rezervirali Barkine počitnice že za naslednje leto. Prvi julijski teden bomo spet v Šmarjeti!

besedilo in foto: uredništvo


Skupaj rišemo za Janiko, Nežo, ga. Cvetko

Bogo, kaj ti je bilo najbolj všeč na počitnicah? Ja, tobogan!

Naporne priprave pred kopanjem

Moška in ženska plavalna ekipa pri malici

Irenino praznovanje

Mojca in Irena sta pri nedeljski maši pričevali

Presrečna Marinka pred lurško Marijo v Šmarjeških toplicah

Na poti domov smo se ustavili tudi pri karmeličankah v Mirni peči.

Na zajtrk smo povabili župnika g. Andreja in ga. Jožico.

Na obisku pri Toniju

Z Janezom Zdešarjem v gradu Mokrice.

Tanja in Andraž




Tako smo si označili sobe.

Pri Sabini in njeni družini med mašo.

nedelja, 29. julij 2018

TABORNIŠKE POČITNICE

Čakali smo in čakali, letos pa tudi dočakali - prve Barkine počitnice v kampu pod šotori!
Pet nadobudnežev se nas je v ponedeljek, 16. julija, s polnim Berlingotom taborniške opreme, dobro voljo in zaupanjem v lepo vreme odpravilo v kamp Jelinc v Trenti, ob prelepi reki Soči.
Prva preizkušnja je bil vzpon do poličke pri izviru Soče, še prej pa štetje serpentin na Vršič in srečanje s starim Vitrancem pri Jasni v Kranjski Gori.
Šotore smo postavili v "rekordnem času" 45 min, čeprav je bil eden od treh "avtomatski" (v 5 sekundah se razgrne in postavi sam). Kriva je bila seveda kamnita podlaga, ki nam ni dovolila zabiti klinov ...
Jedli smo po taborniško, vsak iz svoje skodelice in s svojimi vilicami. Brigita je že pred odhodom skuhala golaž, enkrat smo pekli čevapčiče, enkrat kurja bedrca,...
Oba Roka sta se izkazala kot odlična kandidata za pastirja in sta zadnji večer v stajo (skoraj) sama prignala čredo ovac.
Lucija je navdušeno prepevala, ko smo se zvečer ob tabornem ognju zbrali popotniki in poslušali melodije različnih narodov.

In še nekaj vtisov:
Rok Dokl: Grmelo je, spominjalo me je na grškega boga Zeusa. Včeraj sem bil utrujen. Vesel sem bil, ker smo se pogovarjali. Všeč mi je pecivo od Marije (Pezdirc). Rok mi je posodil kapo s šiltom. Jedli smo robide. Roku sem pomagal gnati ovce. Všeč mi je, kako se dela ekološki sir, bio sirotko. Sem šel do slapa (Kozjak). Prečudovito, da sva spala skupaj z Drobnetom. Presenečen, da sem pomagal postavljat šotor.
Rok Drobne: Všeč, ker sem videl zeleno vodo, ki je prihajala direktno k nam (Soča), slikali smo se pred zlatorogom. Sem tekel za ovcami. Bojim se višine (premična brv nad Sočo). Všeč so mi oslički. Ko me je Pika gledala (v Bovcu ) naravnost v oči, da mi je srce skoraj počilo.
Lucija Pezdirc: Prvič sem postavljala šotor.  Všeč, ko smo šli v kapelo (h g. Ipavcu), da smo se skupaj pred kapelo slikali. Gospa nam je lepo povedala, kako se dela sir. Pri slapu sem sestavljala kamenčke (postavljala možica). Gledala, kako so otroci (v kampu) delali kolesa. Šli smo na kavo. V šotoru raje spim z nekom.
Brigita Vilar: Zelo všeč postavljanje šotora (ga že dolgo nisem) in da sem v delavniški ekipi lepo sprejeta. Rok je kot angelček letel za ovcami, zvečer pri ognju smo srečali prijetne punce, po letih bila spet pri slapu Kozjak. Noči čudovite, veliko zvezd, slišala sem lisico.
Mateja TdZ: Ponosna na Roka (Dokla), ki je prišel prav do slapa. Izbrali smo si himno - Zakrivljeno palico v roki - in jo tudi večkrat zapeli. Zelo dobro vzdušje. V cerkvi v Soči sta oba Roka zelo doživeto komentirala freske Toneta Kralja. Fajn mi je, da pomivamo v dvojicah.

besedilo: uredništvo
foto: Brigita in uredništvo

V kampu imajo tudi 3 osličke.

Ob Soči

Pred kapelo


Rok je prišel na svoj račun.

Muca počiva v ptičji hišici.

Tako zorijo siri v sirarni Planika v Kobaridu.


  
Za najbolj vroče tudi Soča ni premrzla.




V kapeli pri Ipavcu

Takole preizkušamo bio sirotko.

Ogled filma o sirarstvu

Kavica (in sok) v Lepeni.


četrtek, 12. julij 2018

NA OBISKU PRI GA. TEREZIJI

Danes smo se Barkači odzvali vabilu ga. Šček z Gradišča nad Vipavo in se v dolgem konvoju odpravili k njej na piknik.
Iz Medvod smo se odpeljali v oblačnem in sivem vremenu, v vipavski dolini pa nas je pričakalo sonce. Najprej smo se okrepčali s sokovi in slaščicami. Potem nam je ga. Terezija spregovorila o sebi, svoji družini, delu,... Medtem so se naši možakarji in Izidor, domači sin, lotili žara, ženske pa priprave solat.
Malo smo še zapeli in že je zadišalo po čevapčičih, hrenovkah, perutničkah.
Vsa peka je bila odlična. Do sitega (in še malo čez) smo se najedli, popili kavico ter se vsi stlačili v kuhinjo, kjer smo se ga. Tereziji še osebno predstavili.
Na koncu obiska nismo pozabili na "gasilsko sliko" in "Hvala, aleluja" za našo gostiteljico ga. Šček.

besedilo in foto: uredništvo

Ob prihodu nas je čakalo pecivo in pijača.

ga. Šček in Mojca

Z nami je bila tudi Erna, naša kuharica prostovoljka.

Ga. Terezija in njen brat Vid

pred kosilom

Tudi Tanja se kdaj rada stisne.

Kako se Mojci smeje .... zdaj bomo pa jedli!






Skupaj v kuhinji


Ko je zmanjkalo sedišč, so bila v predsobi tudi stojišča



In še gasilska za slovo

ponedeljek, 9. julij 2018

NA LJUBLJANSKI TRŽNICI

Prejšnji petek smo na Barki začeli še z enim projektom. Od Mestnih ljubljanskih tržnic smo dobili soglasje, da lahko naše izdelke prodajamo na glavni mestni tržnici.
Zgodaj zjutraj sem se  odpravila "v akcijo", da bi rezervirala najboljšo stojnico. Malo po deveti so se mi pridružili še Stane, Maja in Mojca. Skupaj smo razobesili predpasnike, torbice, aviončke ...
Zelo dobrodošli so bili tudi nasveti sosedov, ki so že stari tržni mački.
Stane in Maja sta telefonirala veliko prijateljem in jih obvestla o prodaji. Turisti so se ustavljali in ogledovali naše izdelke, nekaj se jih je odločilo tudi za nakup.
Naslednji petek gremo spet in tako vse petke do konca julija. Pridite na glavno tržnico, malo bomo poklepetali in mogoče boste našli tudi kaj zase.

besedilo: uredništvo
foto: Stane

naša stojnica


... unikatni predpasniki ...

... in torbice ...