Dragi prijatelji,

Dragi prijatelji,
morda ste že slišali bomo na Barki v najem vzeli en manjši čoln - majhno garsonjero:), ki bo namenjena počitku in odmiku v hiši živečih asistentk in asistentov. Gre za to, da ti asistenti, ki so danes praviloma tujci, ob prostih dnevih nimajo nobenega stalnega prostora za umik in odklop od Barke.

V tej garsonjeri še marsikaj manjka. Zato se na vas obračamo s prošnjo za pomoč. Iščemo še nekaj stvari, ki bi lahko tem asistentom počitek spremenili še v užitek.

Iščemo:
- manjši hladilnik dimenzija MAX VIŠINA 57cm , ŠIRINA 57cm, GLOBINA 55cm; ali MAX VIŠ 81cm, ŠIR 68cm, GLOB 57cm.
- kavč (če se slucajno lahko razvleče) / fotelj
- radio s cd playerjem
- grelnik vode
- toaster
- preproga
- manjši sesalec
- univerzalni tv daljinec

Prosimo še, da bi bile stvari, ki ste nam jih pripravljeni odstopiti, primerno ohranjene oz. delujoče.

Hvala, hvala, hvala...
Barkači

Kontaktna oseba, s katero lahko preverite detajle glede teh potreb je:
Kristina Šubačić e-pošta: kike77more@yahoo.com

Persia - razstava Tonijevih fotografij

V sredo pred prazniki smo šli v Trbovlje. V Novi galeriji je imel Toni Vučajnk razstavo svojih fotografij. Z nami je bil tudi Milan, velik Tonijev prijatelj. Bilo je zelo lepo. Te fotografije je Toni naredil, ko je bil v Iranu. So takšne umetniške. Vodil nas je po razstavi. Razložil nam je, kdo so ljudje in kje so kraji na posnetkih. Vprašala sem ga, kako to, da je pripravil razstavo. Povedal je, da je direktor galerije videl slike in so mu bile všeč. Na fotografijah so obrazi in pokrajina iz helikopterja. Tonija sem tudi vprašala, če bo imel še kje razstavo. Rekel je, da bi rad, a še ne ve. Kristina ga je povabila, naj pride s svojimi fotografijami k nam v novo delavnico.

Na koncu nas je Toni povabil še na kavico. Bil je res lep izlet.

besedilo in foto Maja Predovič in Mateja TdZ

 

 

Toni nas je pričakal pred galerijo

  

Toni Vučajnk osebno

Milan občuduje otožnega harmonikarja

intervju z novinarko Majo

za slovo še eno pivce in kavica: tako naprej, Toni!

29. oktobra je popoldan ob treh prišel na Barko Uroš Gradišar. Vprašala sem ga, če bo za eno leto postal odgovoren za delavnico. Povedal je, da se bo v četrtek, 31. oktobra preselil v Zagreb. Dobil je službo na hrvaški Barki. Tako bo pri njegovi ženi Ireni. Vsi smo bili zelo veseli.
Z Urošem sem govorila po hrvaško.
Naslednji dan pa smo šli na Stari Grad. Zrak je bil svež. Hodila sem s pohodnimi palicami. Prišla sem do vrha in imela zelo dober občutek. Tudi utrujena sem bila zelo. Klemen Kastelic je rekel, da je hoja zdrava za naše telo in to za vse.
Zelo sem vesela, da bo imela Kristina Slana dojenčka.

Maja Predovič

ŠE MALO RUMENEGA TISKA

Nekaj tednov nazaj nas je naša Kristina Slana iz delavnic presenetila s čudovito novico: Z njenim izvoljencem Tierriem, ki jo je, nemoremsikajdanebipovedalašetega, na samem vrhu Eifelovega stolpa v Parizu zaprosil za roko (Bravo Tierri!), PRIČAKUJETA DOJENČKA!!!!! Kako lepo, še en dojenček v Barki! Kristinin trebušček se že kar vidi, a ne vidi se še ali bo dojenček punčka ali fantek…
Zadnjič je pri pogovoru ob kosilu povedala, da od zdravnika ni želela izvedeti za dojenčkov spol.Marinka jo je na koncu vendarle vprašala: »Kaj pa bo dojenček, al' bo fantek al' bo punčka?«
Kristina: »Ne vem še, Marinka.«
In Marinka: »Kaj – a potem še nisi noseča!?«
Fantek ali punčka, kar je, že je, in čaka da pride na ta naš svet… Mi pa se na Kristino, Tierria in dojenčka lahko spomnimo s kakšno lepo mislijo, prošnjo, molitvijo in poskrbimo, da se bodoča mamica ne bo preveč utrudila.

Mateja Dovč

Kristina in Tierri v Parizu