četrtek, 31. marec 2016

NA KOSILU ZA BARKO V AVSTRIJSKI REZIDENCI


V sredo je gospa Koja, žena avstrijskega veleposlanika, povabila na kosilo za BARKO v svojo rezidenco. Pridružili so se kot zvesta stalnica gospa Prelog, soseda in prijateljica BARKE z Zbilj gospa Perme in novinarka revije ONA gospa Obolnar. Ob prijateljskem pogovoru smo naprej razvijali zanimive ideje za BARKO

 

zapisala Rosi Linde



Gospa Prelog, gospa Perme, Dr. Clemens Koja, Rosi, Blaž,  gospa Koja in gospa Obolnar

ponedeljek, 28. marec 2016

NA RAZSTAVI "OB MORJU"

V ponedeljek, 14. marca smo se delavniški odpeljali v Ljubljano. Cilj našega izleta je bil Inštitut Jožef Štefan, kjer je Geni razstavljala svoja zadnja dela. Že na vhodu na parkirišče so nas lepo sprejeli in nam "odkazali" rezervirana mesta. Tudi Geni je prišla. Povedala nam je, kje so slike nastale in kako jih je delala. Naš uradni fotograf Stane in njegov neuradni sodelavec Rok Drobne sta vse dokumentirala.
Najbolj so nam bila všeč velika morska platna z otroki, ki se igrajo v vodi in deček v zasneženi pokrajini.
 Po ogledu razstave smo se odpeljali še do Tivolija, kjer smo se v krasnem sončnem vremenu sprehodili in pomalicali.

zapisala Mateja Tdz
foto Stane

tako smo začeli z ogledom razstave







V SOBOTO NA VRTU

V začetku marca smo Barkačevi nejeverno gledali v nebo in pozorno poslušali vremenske napovedi. Se bodo vremena Kranjcem zjasnila ali bomo morali delovno akcijo prestaviti v april?
Že lani jeseni je Matjaž, predsednik društva Sorško polje predlagal, da bi skupaj zavihali rokave in še kaj postorili na "našem" vrtu. Ideja se nam je zdela super in načrtovani datum smo zapisali kar v Barkin letni koledar.
Po oblačnem in mokrem tednu se je v soboto naredil še kar prijazen dan. Okrog devetih smo se počasi začeli zbirati. Orodje je bilo hitro pripravljeno in delavci razporejeni. Možakarji so se lotili izkopavanja zemlje za visoko gredo. "Spotoma" so spraznili še kompost in nažagali ter pripeljali veje. Blaž je poskrbel za prikolico, ki je bila nekaj časa polna gnoja, nekaj časa otrok in na koncu še vej. V drugi, mešani ekipi, je ob medsebojnem spoznavanju in klepetu nastajala nova njivica, v kuhinji pa pod Marijino kuhalnico krasna enolončnica in pecivo, mnjam! Tudi "za ograjo" se je dogajalo: Barkine vrtnarke so pridno plele in gnojile domačo gredico. Da pa ne bi spominov izbrisal čas, je Stane skrbno hodil od enega do drugega in vse beležil s svojim fotoaparatom.
 Skoraj do minute natančno so se še zadnjič  v zemljo ugreznile vile in obrnile trdo grudo, pridne roke pa hitro prebrale plevel. Kmalu po eni smo se utrujeni, a zadovoljni in že kar lačni skupaj vsedli h kosilu. Kako je bilo vse dobro!
 Opravili smo veliko delo! Hvala vsem, posebej Matjažu, ki nas je spodbudil, da smo se družno lotili našega skupnega vrta.

zapisala Mateja TdZ
foto Stane



Barkini vrtnarki Janika in Kristina, Marjanca hiti naprej

Marija s slastnim presenečenjem

vse ekipe v akciji
Ado raztresa gnoj
levo Vivija in Silvija pri pobiranju plevela, desno Tomaž in kompanija pri prekopavanju
Skupaj pri kosilu








čipke, ki jih klekla narava - ostanek lanskoletne repe


četrtek, 3. marec 2016

JAZ NA KONJA??? NITI POD RAZNO.

 
Popoldan asistentov. V poznih popoldanskih urah smo se sodelavci pripeljali na Janharjev ranč. Pričakali in več kot prijazno so nas sprejeli mladi Janharjevi fantje.

Najprej voden ogled hleva in tam stanujočih belih lepotcev. Potem pa jahanje. Krasno, ampak brez mene. Mama mi je še v mojih rosnih letih pripovedovala svojo dogodivščino s konjem. Konj ni žival, ki bi ji bilo vredno zaupati, je rekla. Njena slaba izkušnja iz mladosti, ki pa je meni nekako zlezla pod kožo.

Ne! Tudi Mojca in Herve sta se opogumila in zajahala konja! Skrita v kotu in z odločnim NE sem ostala sama, mila Jera, kisla cmera. Po prigovarjanju in vzpodbujanju vseh ostalih skoraj nisem imela možnosti. Alenka, kar bo pa bo, sem si rekla, ne dovoli, da pred vsemi izpadeš takšna reva!

Zavihtela sem se na konja s takšno odločnostjo in močjo, da bi ga skoraj preskočila in na drugem koncu pristala na tleh. Komaj sem se ujela. Prijazna žival me je, vso trdo od strahu, prenašala kar nekaj krogov. Zmagala sem!!! Ju-hu-hu!!! In ostala živa!!!

Hvala prijatelji in mladi Janharji, premagala sem enega od svojih strahov!

zapisala Alenka
foto Kika

Mojca



Herve
Ho-

 
ruk!!

Ops, Alenka, a si v redu?

Zmagovalni krog. ČESTITAMO!!