KOSTANJEV PIKNIK

Prihod v škrlat odete jeseni je starše Barkinih varovancev spomnil na obljubo iz preteklega leta, da zberemo vse Barkače in njihove prijatelje na popoldanski jesenski piknik ob sveže pečenem kostanju.
Na sončni terasi pred delavnicami Barke smo poleg okušanja sladkega kostanja okušali še sveži jabolčni mošt. Gospa Joži je velikodušno prispevala par zabojčkov domačih jabolk, ki smo jih skrbno oprali in obrezali, potem zmleli v jabolčno kašo in s pravo ročno stiskalnico iztisnili okusen in aromatičen jabolčni sok, ki je še svež odžejal in poživil vso zbrano družbo.
Pod večer nas je g. Klemen povabil v jedilnico, kjer sta nam Stane in Brigita s slikovnimi posnetki in obširnim komentarjem poročala o njunem potovanju v Francijo, kjer sta se udeležila praznovanja 50. obletnice ustanovitve Barke.
Za zaključek dneva smo se še okrepčali s toplo bučno juho in z domačim pecivom, ki so ga prispevali starši.
Hvaležni za lepo vreme, številčno in prijetno družbo ter za bogastvo jesenskih okusov in doživetij smo se po večerni molitvi poslovili.


Marija in Miran Pezdirc

INTERVJU Z BOGOTOM

Alenka: Bogo, kako se spominjaš tvojega rojstnega dne, kaj ti je bilo še posebej všeč?

Bogo: Lahko sem se basal s sendviči.

Alenka: Se spomniš kakšnega darila, ki si ga dobil za rojstni dan?

Bogo: Plakat, pa piškote, pa radio.

Alenka: Že kaj poslušaš radio?

Bogo: Radio me čaka doma na polici, Izet ga je priklopil.

Alenka: Si tudi ti kaj prepeval na praznovanju tvojega rojstnega dne?

Bogo: Skupaj smo peli Dan Ljubezni.

Alenka: Si prepoznal tistega, ki je oponašal Ota Pestnerja?

Bogo: Blaž je bil Pestner.

Alenka: Kdo pa sem bila jaz?

Bogo: Bila si čarovnica.

Prispevek pripravila: Alenka Rovšek

 

 

Čarovnica Tereza Kesovija v elementu

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Bogo in Sanja

MAJINE NOVIČKE - BOGOTOVIH PETDESET

V nedeljo smo ob petih popoldan imeli zabavo na Barki, ker je našega Bogota srečal Abraham. Program je bil kar dober in to “V nedeljo zvečer z Mariotom”. Nastopila je Tereza Kesovija, to je bila Alenka, ki je zelo lepo zapela svojo “Prijatelji stari, gdje ste”. Mojca je bila Elda Viler in pela je “Ti si moja ljubezen”. Andrej Šifrer, po domače Gorazd, se je predstavil s pesmijo “Za prijatelje si je treba čas vzet”. Naša gostja je bila tudi Marjana Držaj, ki jo je posnemala Mateja. Oto Pestner­ Blaž je tudi lepo zapel, a se sploh ne spomnem, kaj. Obiskala nas je še Helena Blagne. Zaigrala jo je Sanja s pesmijo “Moj mornarček”. Vsi ti pevci so prišli prav za Bogotovih 50 let. 
Najboljši pa je bil Herve, ki se je napravil v žensko. Imel je črno lasuljo, sandale z visoko petko in nekaj podloženega, kot bi imel prsi. Čudno, da ni imel pobritih nog. Vsi smo se mu smejali, ker je bil res smešen (predstavljal je Edith Piaff).Tudi Elda Viler je bila dobra. Kot bi bila na obali in enako postavo je imela pa je bila Mojca. Najboljša pa je bila Tereza Kesovija. Vsi so zelo lepo zapeli. Potem so vsi nastopajoči prišli na oder k mikrofonu. Pridružila sva se jim Bogo in jaz. Bogotu smo zapeli “Dan ljubezni”. Bogotova mama je jokala od sreče in je dobila rožico.
Sledila je večerja in na koncu torta. Bogotu smo dali darilo. Dobil je CD radio, srajco, angelčka in nekaj za posladkat. Od mene je dobil zelo veliko sliko s pokrajino. Potem so bile prošnje in zahvale za Bogota, zapeli smo “Angelčka” in šli domov.

Čudovita Elda Viler, v ozadju se Mario pripravlja na naslednjega gosta

Oto Pestner in Žena, kijo vroče ljubim

Največje presenečenje večera, Edith Piaff

... in za konec še Dan ljubezni

 zapisali Maja Predovič in Mateja TdZ
foto Tomas de Zarate

BARKINIH 50 S STANETOM IN BRIGITO

Pišem kar vsem naenkrat (vsak naj vzame to, kar je zanj), ker smo res na kratko s časom. Program je nabito poln in komaj sledimo. Govoriti moram največ Francosko, tako da gre že super, včasih pa že ne vem več, v katerem jeziku govorim, saj je tudi Italija, pa Španija, Nemci, Angleško....

Vreme je skoz in skoz super, sončno, toplo, ponoči pa se fajn spi. Če bo po sreči, gremo jutri popoldan malo na izlet, v nedeljo dopoldan tudi z Maruško iz Saksida, ki sem jo srečala v Parizu in je njena teta moja sošolka iz OŠ.

Popoldan v nedeljo pokanje in ob 18h odhod za Charles de Gaulle - letimo 20:45 in smo na Brniku okrog 23h - bom še točno sporočila.

Jutri dopoldan je v vsaki hiši molitev - kdor more, naj moli z nami. Vsak dan gremo k maši, je res lepo, moliva tudi za našo skupnost, za prijatelje, za vse, ki so že bili z nami in ki še prihajajo, za mir v svetu (z nami so prijatelji iz Palestine, Sirije in Ukrajine, kjer je res težko in se iz tega miru vračajo v negotovost)

Smo skupaj - objem vsem - praznujte in veselite se z nami

Stane in Brigita

BARKINIH 50 S STANETOM IN BRIGITO

Pozdravljeni vsi - komaj najdeva čas, da se malo javiva.

Živiva v hiši La Forestiere in seveda sva vsak dan tudi s Hugom - no, vsaj vidiva ga vsak dan. Je za vse res naporno, veliko organizacije ampak lepo in tudi vreme je sončno ter toplo.

Včeraj smo snemali film in se fotografirali - Stane je bil prava filmska zvezda in profesionalni fotograf, ki so ga snemali pri delu - noro!!!!!

Je sam dovolil, da napišem, "da še danes hodi pokonci kot francoski petelin"

Popoldan smo šli v delavnice, sprostitveno in okupacijsko - izdelala sva voščilnico. Zvečer nas je obiskala Maruška iz skupnosti v Cuisu, ki sem jo srečala v Parizu in je doma čisto blizu mene.

Današnji dan se je začelo praznovanje.  Najprej smo predstavili naše živalske simbole in skupnostne znake, potem pa smo iskali zaklad po Troslyu. Spoznavali smo zgodovino razvoja L'Arche, vsak par pa se je tudi slikal z Jeanom pri prvi hiši L'Arche.

Po maši smo v naši hiši skupaj z delegacijo Haitija pojedli francosko večerjo, Jean Mark in Stane sta pihala svečko na torti, za konec pa smo si še ogledali predstavitve obeh delegacij.

Je že zelo pozno in smo utrujeni, verjetno bomo slike prinesli kar domov.

Tončko upam da vidimo v petek, drugače jo greva z Maruško obiskat v nedeljo.

Pozdrav v Slovenijo

Brigita in Stane

JUBILEJNO ROMANJE v LUŽNICO

V petek, 12.septembra, smo šli Barkači na romanje v Lužnico pri Zagrebu, v samostan sester usmiljenk. Tam smo se srečali s prijatelji s hrvaške Barke. Zelo sem bila vesela, da sem srečala Uroša Gradišarja.Vesela sem bila tudi novih obrazov. Spremljala me je Manca Kastelic.
Ko smo prišli, so nam razdelili ključe za sobe. Potem smo pojedli kosilo v jedilnici v dvorcu. Eni so se šli malo sprehodit po velikem park, drugi počivat v sobe. Zvečer smo gledali, kakšni sadeži so zrasli na naših drevesih. Na hruški je bilo veliko zelo različnih hrušk, na trti je zraslo krasno grozdje, leska je bila polna lešnikov,... Še prej smo se v parih pogovarjali, zakaj je lepo na Barki in to napisali na sadje.
V soboto zjutraj smo imeli zajtrk. Potem smo poslušali patra Miha. Razdelili smo se v skupine in se pogovarjali. Pomembno mi je, da sem spoznala nove ljudi. Prevajal nam je Uroš. Imeli smo tudi mašo.
Mislili smo, da bomo igrali nogomet med Slovenijo in Hrvaško, a je bilo slabo vreme. Namesto "fuzbala" smo popoldne plesali. Nazadnje je bila še rojstnodnevna torta in zahvale.
Hvaležni smo vsem, ki so nam pripravili tako lepo romanje.


zapisali Maja Prdovič in Mateja Tomšič de Zarate

JESENSKO PISMO ODGOVORNEGA ZA SKUPNOST

Dragi prijatelji,

upamo, da ste dobro začeli tole novo šolsko leto. Na Barki se, kot smo že navajeni,
veliko dogaja. Tukaj želimo nekaj dogodkov podeliti tudi z vami.
Nekateri verjetno že veste, da je prišlo v zadnjih mesecih v naši prvi hiši do močnega
osipa hišnih asistentov. Zato smo bili primorani podaljšati običajno poletno združitev
obeh hiš. Nastali položaj rešujemo z novimi zaposlitvami asistentov, ki bodo
prinesle več dolgoročne stabilnosti v obe hiši. Na vidiku pa je že tudi nekaj novih
prostovoljcev, ki želijo priti živet v hišo. Ekipa hišnih asistentov zdaj počasi raste
in "razdružitev" hiš bo kmalu spet možna.
Prisrčna hvala vsem, ki nam v teh kriznih časih pomagate s svojo prisotnostjo
in prostovoljno pomočjo v prvi hiši. Še posebno se želimo zahvaliti novim
prostovoljcem in asistentom, ki ste se nam pridružili v zadnjih mesecih: Mojci, Manci,
Katarini, Barbari, Viviji, Alenki in Tomažu.
Velika zahvala pa gre tudi vsem vam, ki nam pomagate s finančnimi sredstvi, saj tudi
ta še kako omogočajo večjo stabilnost naše skupnosti. V zadnjih mesecih si Rosi in
Klemen še posebej prizadevava za to, da bi za Barko našla različne vire trajnejše
denarne pomoči, saj nam sredstva, ki jih dobivamo od Ministrstva ne omogočajo
normalnega delovanja skupnosti. Zato se še enkrat obračamo tudi na vse vas, da
se – če le morete – morda tudi vi odločite za redno nakazovanje vsaj nekaj evrov na
mesec na naš TR in s tem ublažiti našo nenehno finančno negotovost.
Kljub nevihtnemu vremenu v hišah in sicer nam je uspelo pod streho spraviti
naše počitnice. Sestavili smo tri skupine. Prva se je na začetku julija za deset dni
odpravila k našim prijateljem na avstrijsko Koroško, kjer so se lahko poleg odkrivanja
slovenskih korenin, posvetili tudi živalskemu svetu. Poleg sprehodov v naravi so
namreč obiskali kar dva živalska vrtova.
Druga skupina je bila na prehodu iz julija v avgust deset dni v zdaj že zelo
tradicionalni dolenjski Šmarjeti. Poleg kopanja v bližnjih toplicah, so preizkusili tudi
manjši naraven "bazen" s toplo izvirsko vodo. Kot je v Šmarjeti že običaj, je bilo
veliko priložnosti za druženje z vaščani ter tudi za obisk skupnosti Čenakolo, kjer se
zdravijo odvisniki.
Tretja skupina je konec avgusta preživela na hrvaškem morju, blizu Šibenika. Sonce
jih je dobro pregrelo, saj so imeli z vremenom kar srečo. Niso pa se prepustili le
poležavanju na plaži. Pridno so raziskovali okoliške pešpoti in kraje ter pri tem
odkrivali in preizkušali različne recepte za sladoled in kavne napitke...
Ob vseh teh dogodkih pa bi skoraj pozabili, da praznujemo 50 obletnico mednarodne
Barke :). Ne, ne, saj nismo. Drugi konec tedna v septembru smo skupaj s hrvaško
Barko poromali v Lužnico, blizu meje med obema državama. To je bil pomemben in
dragocen čas za nas, saj smo se lahko ustavili in se vsaj na kratko zavedli in zahvalili
za vse darove, ki so nam dani na skupni poti v Barki. Še zlasti v veselje nam je bilo
srečati Uroša G., ki je zdaj član zagrebške Barke. Zavest in izkustvo, da v resnici
prav blizu nas zdaj obstaja in živi še ena skupnost podobna naši, sta že sama po
sebi velik dar in opora na tej poti. Oboji smo se strinjali, da si v prihodnje želimo in
potrebujemo še več podobnih srečanj in sodelovanja na različnih ravneh.

Druženje v avstrijski rezidenci

Pred nekaj dnevi smo bili povabljeni v rezidenco avstrijskega veleposlanika: Gospod
in gospa Koja sta skupaj s predstavnico znanega izdelovalca prestižne znamke
nakita Freywille pripravila avkcijo njihovih izdelkov za povabljene gospe, izkupiček
tega dogodka pa so podarili naši skupnosti. Maja Predovič, Maja in Beden in
Marjanca, skupaj s kar nekaj asistenti so na dogodku več kot odlično opravili svoje
poslanstvo! Takšno mešanje dveh zelo različnih svetov je vedno v veselje obeh strani
in v potrditev, da je poslanstvo Barke prav v tem, da gremo „ven“ ...
Tako, tole so naše novice na kratko, za pravo izmenjavo novic pa je najbolje, da
nas kar obiščete. Če ne prej v sredo, 15. oktobra, ko bomo imeli na Barki kostanjev
piknik. Dobimo se ob 16h!
Poleg kostanja se bomo posladkali še s sveže stisnjenim jabolčnim sokom ter si
vzeli čas za zgodbe in slike, ki jih bosta iz Francije prinesla Stane in Brigita. Te dni
sta namreč Barkina odposlanca na velikem druženju in praznovanju 50 obletnice
mednarodne Barke v Parizu in Troslyju.

Lep pozdrav in vse dobro,

Klemen