torek, 30. september 2014

MAJINE NOVIČKE - OBISK V AVSTRIJSKI REZIDENCI

V četrtek, 25. septembra  se nas je ena skupina z Barke odpeljala v Ljubljano v avstrijsko rezidenco. Povabila nas je Martina Koja, žena avstrijskega veleposlanika v Sloveniji.
Tam je bilo že veliko žensk. Na omarici v dnevni sobi so bili razstavljeni nakit in ruti podjetja Freywille. Najprej je nekaj povedal Klemen, potem še jaz in na koncu Rozi. Govorila sem o Barki. Dobro sem se počutila, bila sem sproščena. Gospa Martina je razložila, kako se bodo izdelki prodajali in da bo ves zbrani denar namenjen za našo skupnost (Klemen je povedal, da bomo plačali novo ogrevanje v hišah).
Potem sta dve gospodični opisali, kako so narejene zapestnice in ogrlica ter ruti. Mis Slovenije je še vsaki gospej  pokazala vsak izdelek posebej. Nakupovanje je bilo v tišini. Kdor je želel kaj kupiti, je oddal listek s svojo ceno. Na koncu so oznanili srečne nove lastnice lepih dragocenosti.
Pogovarjala sem se z ljudmi, ki jih nisem še poznala.
Postregli so nam z jabolčnim zavitkom, čokoladno dunajsko torto, smetano in sokom. Zahvalili smo se za povabilo in gospodu Wille-ju podarili predpasnik "Super šef". Pred odhodom smo se slikali z gospo Martino in njenim možem.
Bilo je lepo in če bo še kakšna priložnost, se bom spet javila.

Barkina ekipa z gospo in gospodom Koja v avstrijski rezidenci

Maja se je z Barkinim svečnikom zahvalila ga. Martini


























nakit in ruti Freywille














zapisali Maja Predovič in Mateja Tomšič de Zarate

ponedeljek, 29. september 2014

BARKINIH 50 S STANETOM IN BRIGITO

ponedeljek, 29.9.
Za danes pa takole:
Zjutraj so bile delavnice - Jean Loup nam je s Pascalom in Jean Pierom predstavil vrtno in lesno delavnico tako temeljito, da smo zamudili v keramično. Videla sva veliko strojev, žage, kako se pripravljajo drva, kosilnice in traktorje, pokazali so, kako kosilnice očistijo. Videla sva tudi velike rastlinjake, paradajze zelene in rdeče. Potem smo ob 11h pili kavo in hiteli na drugi konec Troslya, kjer pa je bila trgovina z izdelki že zaprta. Po kosilu smo se odpeljali v sosednje mesto, kjer je ogrooooooomen grad. Tam snemajo tudi filme.
Ob 16h nas je v La Ferme že čakal Jean Vanier. Vsaka delegacija se je predstavila. Bilo je zelo lepo.
Po srečanju smo peš odšli do dvorane, kjer se vsak ponedeljek družijo vse hiše. Predstavili smo se še ostalim in izvedeli za program ostalih dnevov praznovanja. Bo zelo pestro in se že veseliva.
Slike pa sledijo kak drugi ali tretji dan
Lep pozdrav
Stane in Brigit(k)a  tako se je odlocil Stane :)

nedelja, 28. september 2014

BARKINIH 50 Z BRIGITO IN STANETOM


Uauuuuu bili tam doživeli, plesali, se družili ....
Bravo za vaš uspeh, veliko misliva na vas.
Sedaj pa lepo po vrsti v lepem, sončnem jutru v Troslyu




  

petek,26.09.

V petek sva delala v L'atelier de couvertes do odhoda ob "12h". To je bilo kot na naši Barki, ko nihče ni točno vedel, kdo s kom in od kje, pa smo vseeno vsi sedeli in se peljali skupaj z vso prtljago. En rdeč avto pred nami in siv boxer za njim. Stane je skrbno pazil, da rdečega nismo izgubili izpred oči :) No - enkrat smo ga, ko je krmilo od Melanie prevzel Nicolas (ne veva, če je prav napisano - kličemo ga Nikola)
Ko smo bili blizu Pariza, je bilo Stanetu že zelo hudo, vse ga je bolelo (ni bil edini), pa smo se še celo uro prebijali v nepopisni gneči do "malih sester", kjer smo pristali (prespali)  na trdo realnih tleh. Staneta sem pokrila z vsemi možnimi dekami, ker je bilo kar hladno, zjutraj pa sva oba "štela kosti". Z nama so bili Leon, David, Christian, Nicola, Christofer, Michael, pa še dva za katera ne veva več imen. Punce so spale drugje.

sobota,27.09.
Zjutraj krasen sončen in mi iščemo METRO do L'Hotel de Ville, kjer je bil začetek pohoda.
Nekaj časa sva si vzela prosto in se sprehodila po okolici, mimo Notre damme,..
Ko sva razobesila zastavo na najdaljšem "drogu" sva bila kar oblegana :)
Stane je srečal veliko prijateljev iz delovnih taborov, prinašava pa tudi veliko pozdravov
Ob 13.45 smo se vsi skupaj odpravili peš do trga republike. Stane je z Davidom uspel celo na avtobus, v katerem sta se peljala Vannier in Philippe, da je s strehe posnel nekaj fotografij.
Pot je bila čudovita, doživetje radosti, povezanosti, brezmejnosti, igrivosti, barvitosti (Brigita) in veselja, nagajivosti, ponosa, prijateljstva (Stane).
Na trgu republike nas je bilo res veliko, na odru so nastopali, Jean in Philippe sta govorila, skupaj smo plesali jubilejni ples, potem pa je bil sprevod zastav na oder in lepa, velika torta. Praznovanje se je nadaljevalo z glasbeno skupino, plesom, mi smo pa žal morali do avtobusa za Trosly. No, ni bilo ravno žal, ker sva bila zeloooooo utrujena. Po dveh urah vožnje so nas pričakali v skupnem prostoru, ki ga imenujejo "Hozana". Malo smo pojedli, se pogovarjali z asistenti, ki so nas potem tudi pospremili do hiše.

Lep sončen pozdrav v Slovenijo

Brigita in Stane

četrtek, 25. september 2014

BARKINIH 50 S STANETOM IN BRIGITO

V sredo zjutraj sta se na dolgo in zelo zanimivo pot proti Franciji odpravila Stane in Brigita. Že to soboto se bosta v Parizu kot predstavnika naše skupnosti udeležila velikega praznovanja petdesetega rojstnega dne mednarodne Barke.
Najprej pa sta se ustavila v skupnosti Beli kamen (Caillou blanc) v Bretaniji, s katero prijateljujemo že vrsto let.
Z Brigito in Stanetom sem se dogovorila za kratka (dnevna) poročanja o njunih dogodivščinah. Tako bomo lahko ne samo povezani v molitvi ampak tudi obogateni s čisto svežimi novicami o slavju, veselju, srečanjih, ...   
SREDA, 24.9.:
Zjutraj sva zelo zgodaj vstala. Popil sem kavo in potem še eno na Brniku s Stenom in Brigito potem pa nobene več!!!!!!
Letela sva odlično, videla Triglav. Letalisce v Parizu je ogromno. Imela sva čas pa sva si ga malo ogledala. Potem sva šla na vlak TGV in hitro potovala do Nantesa, kjer naju je čakala Fanny in nama dala nove karte do Quimpera. Tam naju je že čakal Bruno in Anaise. Spiva v hiši Ty Levenez, kar pomeni hiša dobre volje.
Pojedli smo večerjo in se v dnevni sobi pogovarjali ob čaju. Brigita zna malo Francosko.
Jutri si bomo ogledali še ostale hiše in delavnice
Genevieve se spomni, kako je bilo na delovni akciji v Sloveniji.
Lep pozdrav
Brigita in Stane


Stane na letališču v Parizu


ČETRTEK, 25.9.:
Še danes se lahko javiva - potem pa še ne veva kako bo, ker jutri potujeva v Pariz.
Torej vtisi današnjega dne:
Zajtrk v Ty Levenez je malo drugačen. Vsak različno vstaja in ne jedo skupaj zajtrka. Dopoldan sva s Charlotte obiskala vse delavnice in tudi fotografirala. Imajo zelo lepo urejeno, lesna je zelo velika in imajo polno strojev. Dvorišče urejajo mladi prostovoljci, ki so tu en teden. Je čisto drugače kot je bilo. Charlotte naju je peljala do hiše sv. Jožefa, kjer sva bila na kosilu. Po kratkem počitku sva šla v Okupacijsko delavnico in delala z glino, Brigita posodico za nakit, Stane pepelnik. Bruno je Brigito povabil na pogovor, Stane pa je ostal na malici in na KAVI!!!!!! Potem je brusil puzzle.
Ob 16h naju je Charlotte v družbi petih kratkohlačnikov odpeljala do morja. Stane je slikal za svojo razstavo. Morje ni tako lepo kot Hrvaško (je kar umazano)
Večerjala sva v Sončni uri (Cadron solaire). Najprej smo imeli molitev, po večerji pa čaj in klepet do 22h. Cynthia naju je odpeljala v najino hišo, kjer so še jedli le chrep (le krep) pa sva bila preveč  sita in naju bo počakalo do jutri.

Zelo sva hvaležna za današnji dan, veliko pogovorov (Brigita mora veliko govoriti Francosko in kar gre) Stane bolj malo, pa tudi gre. Staneta je želel Piere obdržati kar tu, če bi ga Herve pogrešal naj pride sem skupaj z družino. Lepo ga pozdravlja tudi Andre. Jutri bo naporen dan, saj naju po jutranjih delavnicah čaka šest ur vožnje do Pariza.
​Se oglasiva, ko bo možno.
lp,Stane in Brigita​


ponedeljek, 22. september 2014

MAJINE NOVIČKE

V avgustu sta začeli hoditi na Barko dve novi punci. To sta Barbara in Vivia. Najprej je prišla Barbara in potem še Vivia. Obema je bil "mentor" Uroš Kokot. Barbara je kar veliko spraševala in se je veliko naučila. Če kaj ne vesta, obe vprašata in to mi je všeč.
V torek, 9. septembra, se je poslovil Stefano, ker je zaključil svojo EVS službo. Stefano je miren fant in je rad pomagal. Z nami je hodil na gibalno in nastopal. Bil je stari volk. Bil je tudi na počitnicah v Šibeniku. Vsi ga bomo pogrešali.

Stefano in Metod na počitnicah v Šibeniku






















Stefano se pripravlja na veličasten skok v vodo

 !7. septembra je za eno leto odšla na Irsko Mateja Dovč. Odpravila se je v Barko v Corku. Imeli smo slovo z mašo in večerjo. Mateja je morala pripraviti potovalko za na pot. Mi smo bili ovce (ki jih je štela, ko ni mogla zaspati). Mislim, da nas bo Mateja kar pogrešala.

zapisala Maja Predovič
foto Mateja in

sreda, 3. september 2014

MORE, MORE in SONCE in ŠIBENIK

Pa še vtisi z morskih počitnic:

SILVIJA: Morje, vreme, naš izlet na Krapanj, ko je bila nevihta - vse to mi je bilo všeč. Zelo sem uživala v hrani v Guštu, odkrila sem temnega Tomislava ;-) (pivo). Izboljšala sem plavalni slog žabe pod vodo brez ščipalke na nosu. Želim si, da bi bile morske počitnice daljše (vsaj do Splita) in da mi drugo leto ne bi bilo treba k zobozdravniku.

 ADO: Sem "ornk" plaval, Maja me je gledala, mi je kupila masko.

BRIGITA: Ko pridem skozi tunel sv. Roka, mi je vse všeč. Vesela sem, da z Adotom nisva končala v Bosni (Ado je Brigito celo pot do morja opozarjal, naj zavije desno, v Bosno), naučila sem se skakati bombico, ker je to edino ustrezalo mojim kopalkam, jedli smo najboljšo pico na Zlarinu. Imela sem močno podporo spremljevalk, ki so me zelo lepo oblekle za mojega moža (nova "oblekca"). Mici me je dvakrat dezinformirala - glede časa prihoda in poti do apartmaja. Ubogljivo sem sledila odgovorni za skupino in pripeljala skoraj v Vodice...

IRENA: Plavala sem, Matejo sem špricala, hrana mi je bila všeč, pojedla sem celo pico, od Maje sem dobila za darilo copate za v morje, to je zelo lepo darilo.















MATEJA: Všeč so mi bili sprehodi po Šetnici sv. Anteja in razgled nad kanalom, nevihtna plovba z otoka Krapnja, potepanje po Šibeniku... Krasno mi je bilo  skakati z  Metodom v morju in plavati z Adotom , zvečer pa v dobri družbi soasistentk in Tomislava poklepetati o tem in onem. (Tudi držanje svečke ni težko opravilo, če se ob tem lahko nasmeješ).

MAJA B.: Tako. V redu je bilo, da sem skočila v vodo, da sem dobila majčko od mojega lepotca. To mi je bilo všeč, da sta bili Mateja in Mici svečke (ki sta "svetili" Maji in Adotu), Brigita je bila pa ljubosumna, ker sva se midva z Adotom držala za "rokce". Z Ireno in Mici smo šle iskat mojega lepotca (in Brigito, seveda).

MICI: Meni je bilo tudi lepo na morju, ker ni bil nihče slabe volje. Lepo mi je bilo biti "motorček" za Ireno (v morju pri plavanju), spremljevalke so bile dobra ekipa.















BERNARDA: Vse mi je bilo všeč - kopanje pa v mestu pa ladja ...

 METOD: je užival v morju, skakal, se potapljal in ko je postal utrujen, se je pustil  nositi, zibati ...na morskih valovih. Zelo rad je po-jedel sladoled, prav pogumno se je držal na obeh izletih z ladjico na otoka.





zapisala Mateja TdZ
foto: Stefano




POČITNICE V SVETI MARJETI

Prva skupina barkačev je počitnikovala v avstrijski Šmarjeti. Bogu hvala in vsem dobrim ljudem za darovani denar za naše počitnice. Stanovali smo v tamkajšnjem župnišču. Vreme nam je malo nagajalo, a smo se vseeno imeli lepo. Igrali smo badminton, namizni tenis, se žogali, lovili, risali, brali in predvsem veliko smejali. Ogledali smo si terarij v Celovcu in najbolj pogumni, Tomaž, Janika in Herve smo si upali obesiti živo kačo za vrat.




 Uroša pa je ugriznil veliki dinozaverski ptič. Sprehodili smo se tudi po deževnem Celovcu in obiskali baziliko. Pot nas je vodila tudi v živalski vrt princese Aleksandre, tam smo se izgubili v labirintu in zanimiv je bil tudi ogled voščenih lutk na njihovem dvorcu. Na praznik svete Marjete smo se udeležili župnijske procesije in počastili Gospoda še s čaščenjem najsvetejšega. Naša skupina je bila kar velika, vseh skupaj nas je bilo deset. Nato pa se nam je pridružila še Hervejeva žena Neža z otroki, ki so s seboj pripeljali sonce. Vsi smo se razveselili Nežinih slavnih palačink.




 Lepo smo vsi sodelovali in uživali v svojih kuharskih mojstrovinah. Naša najstarejša prostovoljka Meta je skrbela, da smo vse dni dobro zajtrkovali. Vsak dan smo se odpravili na daljše in krajše sprehode, ko nas je preganjala nevihta pa smo pospešili korak. Obiskali smo župnika Petra v Globasnici. Tam nas je počastil z dobrim kosilom v stari vaški gostilni. Odpeljal nas je na hrib svete Heme, kjer so izkopanine in romarska cerkev. Ob vznožju tega hriba je jama, kjer naj bi svetnica živela in tam tudi izvira zdravilna voda ( dobro smo se je napili ). Potem nas je gospod župnik Peter odpeljal še na obisk Karitasovih delavnic. Te so zelo urejene in tam delajo čudovite izdelke iz gline, lesa, tekstila... imajo tudi zelo urejeno vrtnarsko delavnico... vsak dan imajo nordijsko hojo. Sedaj tja prihaja osem oseb. Lepo smo bili sprejeti in vse so nam z veseljem pokazali. V Pliberku smo si ogledali zanimivo slikarsko razstavo. Naša vodička upokojena učiteljica nam je zelo doživeto opisovala vse slike.


 Imeli smo občutek, kot da smo se preselili v tisti čas, ko je slikar upodabljal svoja dela. Zunaj je bila mala kavarna in ko smo čakali na kavico, je prišel starejši gospod, sin tega slikarja. Počastili smo ga z velikim aplavzom in gospod je ganjen vprašal komu je namenjena ta čast. V dar smo dobili še čokolade in piškote. V bližini vasi svete Marjete je tudi čudoviti slap. Do njega se pa je bilo potrebno povzpeti po gozdni poti v hrib. Je zelo obiskana izletniška točka. Ker pa ne moremo brez naše ljube Slovenije, smo se odpeljali tudi čez mejo na prelepo Zaverčko jezero. Zadnji večer je naš Stane zbral vse slike jih predvajal na velikem platnu, tako smo imeli lep zaključek naših počitnic ob spominih na vse preživeto.







Domov smo se odpeljali skozi Jezersko in se tam ustavili, sprehodili, popili kavico, ter imeli okusno kosilo. Ob slovesu je bilo tudi nekaj solzic.
Hvala za prečudovite počitnice in vsej skupini za izredno dobro vzdušje, prijateljstvo in veliko smeha.

                                                                                               Janika Antonič