Po
dolgih pripravah in čakanju na primerno vreme je neko vročo avgustovsko
soboto končno napočil čas za kolesarski izlet. Zaradi vročine sva
ubodla krajšo varianto po bližnji Zbiljski okolici.
Najprej
sva se zapeljala v Spodnjo Senico in poiskala vstop na star, a še varen
viseči most čez Soro. Potem sva se odločila za prosti slog in se preko
travnikov in hoste prebijala malo gori, malo doli, pa okoli..., nazadnje
pa sva spet izbrala stare, preizkušene poti.
A
prijazno Soro, ki naju je v popoldanski pripeki tako prijazno senčila
in hladila, sva kmalu zapustila in odkolesarila do Medvod, do sotočja,
kjer sva pozdravila še prijateljico Savo in si malo oddahnila.
Uf,
uf, potem pa je bilo treba kar pošteno pritisniti na pedala, da sva
prišla na vrh klanca. Pa hitro v zavetje gozda, na sladoled in v senco
sedet...
Kot rečeno - kratko, a sladko... V pripravi pa imava že nov podvig in ko bo za nama, se spet oglasiva.
