Uroša pa je ugriznil veliki dinozaverski ptič. Sprehodili smo se tudi po deževnem Celovcu in obiskali baziliko. Pot nas je vodila tudi v živalski vrt princese Aleksandre, tam smo se izgubili v labirintu in zanimiv je bil tudi ogled voščenih lutk na njihovem dvorcu. Na praznik svete Marjete smo se udeležili župnijske procesije in počastili Gospoda še s čaščenjem najsvetejšega. Naša skupina je bila kar velika, vseh skupaj nas je bilo deset. Nato pa se nam je pridružila še Hervejeva žena Neža z otroki, ki so s seboj pripeljali sonce. Vsi smo se razveselili Nežinih slavnih palačink.
Lepo smo vsi sodelovali in uživali v svojih kuharskih mojstrovinah. Naša najstarejša prostovoljka Meta je skrbela, da smo vse dni dobro zajtrkovali. Vsak dan smo se odpravili na daljše in krajše sprehode, ko nas je preganjala nevihta pa smo pospešili korak. Obiskali smo župnika Petra v Globasnici. Tam nas je počastil z dobrim kosilom v stari vaški gostilni. Odpeljal nas je na hrib svete Heme, kjer so izkopanine in romarska cerkev. Ob vznožju tega hriba je jama, kjer naj bi svetnica živela in tam tudi izvira zdravilna voda ( dobro smo se je napili ). Potem nas je gospod župnik Peter odpeljal še na obisk Karitasovih delavnic. Te so zelo urejene in tam delajo čudovite izdelke iz gline, lesa, tekstila... imajo tudi zelo urejeno vrtnarsko delavnico... vsak dan imajo nordijsko hojo. Sedaj tja prihaja osem oseb. Lepo smo bili sprejeti in vse so nam z veseljem pokazali. V Pliberku smo si ogledali zanimivo slikarsko razstavo. Naša vodička upokojena učiteljica nam je zelo doživeto opisovala vse slike.
Imeli smo občutek, kot da smo se preselili v tisti čas, ko je slikar upodabljal svoja dela. Zunaj je bila mala kavarna in ko smo čakali na kavico, je prišel starejši gospod, sin tega slikarja. Počastili smo ga z velikim aplavzom in gospod je ganjen vprašal komu je namenjena ta čast. V dar smo dobili še čokolade in piškote. V bližini vasi svete Marjete je tudi čudoviti slap. Do njega se pa je bilo potrebno povzpeti po gozdni poti v hrib. Je zelo obiskana izletniška točka. Ker pa ne moremo brez naše ljube Slovenije, smo se odpeljali tudi čez mejo na prelepo Zaverčko jezero. Zadnji večer je naš Stane zbral vse slike jih predvajal na velikem platnu, tako smo imeli lep zaključek naših počitnic ob spominih na vse preživeto.
Domov smo se odpeljali skozi Jezersko in se tam ustavili, sprehodili, popili kavico, ter imeli okusno kosilo. Ob slovesu je bilo tudi nekaj solzic.
Hvala za prečudovite počitnice in vsej skupini za izredno dobro vzdušje, prijateljstvo in veliko smeha.
Janika Antonič
Ni komentarjev:
Objavite komentar