DUNAJSKI DOŽIVLJAJI

V prvih majskih dneh smo se trije do ušes nasmejani Barkači - Rosi, Lucija in Domen odpravili na dvodnevni potep po Dunaju in to ravno v času, ko je Slovenijo nepričakovano pobelil sneg. Zato je bil začetek našega potovanja malce turoben, a sta že kmalu meglice naše tesnobe razblinila fantastičen humor in toplo spomladansko sonce, ki nas je po prihodu na cilj zvabilo v prečudovite dunajske parke, polne prekrasnih drevoredov, kočij s konjsko vprego in skrbno urejenih ribnikov. Malce pozneje pa je sledil tudi kratek sprehod ob sloviti Donavi, kjer smo med občudovanjem uličnih slikarij in drugih umetnij ter ob pogledu na starodavne mestne zgradbe začutili pristni utrip tega prekrasnega velemesta, kjer množice ljudi najrazličnejših narodnosti ohranjajo pečat njegove multikulturnosti že vse od avstroogrskega obdobja dalje. Proti večeru smo se odpravili na osrednji dogodek našega dvodnevnega potovanja, na slikarsko razstavo plemiške rodbine von Lichtenstein, kjer smo se v družbi prijaznih gostiteljev in ob kozarčku okusnega vina ter izbranih prigrizkih najprej predstavili, nato pa povedali tudi nekaj o naši skupnosti v Zbiljah in še zlasti o njenem poslanstvu, da bi si tako pridobili njihovo naklonjenost in jim na stežaj odprli srca. Kajpak smo se pri tem prav fino imeli in bi vse skupaj z veseljem ponovili, če bi se pokazala priložnost. Naslednji dan pa nam je že postregel z novimi, prav tako nadvse prijetnimi doživetji, polnimi presenečenj. Med drugim se nam je ponudila priložnost, za obisk Praterja – slovitega dunajskega zabaviščnega parka, kjer smo si privoščili sproščujočo vožnjo z vlakcem skozi gozdič, pozneje pa smo si ogledali še nekaj največjih znamenitosti metropole kot so cesarska palača, španska jahalna šola, priznane kavarne in slaščičarne ter pompozno gotsko katedralo v starem delu mesta. Bilo je zares enkratno in nepozabno.  

 zapisal Domen Mezeg