No, pa je za nami! Dolgo pričakovani in tako skrbno načrtovani sejem.
Začelo se je pravzaprav že lani. Ko smo si po prvem poskusu v delavnici rekli: Bilo je dobro, to moramo ponoviti! In smo res. Le da smo se letos odločili za samo en sejemsi dan, nedeljo.
Zadnjih 14 dni smo hiteli z vabljenjem na skoraj vse mogoče načine. Vabila smo poslali prijateljem po elektronski pošti, o sejmu smo obvestili Medvoško televizijo in nekaj radijskih postaj, Irena, obe Maji, Tanja in Stane pa so se trudili z okrasitvijo kopiranih izvodov, ki smo jih polali po pošti. Nekaj vabil nam je uspelo raznositi celo osebno, predvsem po župnijah. Mojca in Rok Drobne sta naredila krasne plakate z veliko Miklavževo podobo. Ti so oznanjali veseli dogodek tudi šoferjem na cesti od Medvod do Zbilj.
V vseh delavnicah se je čutilo pripravljalno vznemirjenje in zagnanost. V okupacijski so nastajale spet nove voščilnice in predpasniki, v lesni se je kadilo od brušenja trt in vrtanja lukenj za gajbice, kuharji so v petek spekli slano sezamovo pecivo...
Vsem lanskoletnim izdelkom so se letos pridružile še Lucijine panjske
končnice, Herve nam je z ekipo predstavil gnezdilnice, v gozdarski delavnici
pa smo s sodelovanjem Roka Drobneta in Marinke pripravili prelepe
Marijine podobe. Pa še eno novost smo imeli, srečelov.
V oblačnem in pršečem jutru smo se zbrali prvi "sejemci", da bi skuhali čaj in kavo, pogrnili mizo s piškoti in mandarinami ...
(se nadaljuje)
Ni komentarjev:
Objavite komentar