AVSTRIJSKO PRAZNOVANJE V SLOVENIJI

Prejšnji petek se je kar številčna ekipa Barkačev po jutranji gibalni delavnici ter skrbnem urejanju oblačil, frizur in ostalih malenkosti, ki sodijo k dostojni pojavi, odpravila v Ljubljano. Kako in zakaj,  sem se pogovarjala s Kristino, Marjanco in Oksano.

  Kdo je šel v Ljubljano?
Kristina: Klemen pa Rozi, Blaž, Janika, Oksana, Maja Predovič, Stane, Tanja, Marjanca in jaz.

  
  Zakaj ste šli v Ljubljano?
Kristina: To pa ne bi vedela; ker je imela Barka 50 let?

  Res, lani je imela Barka 50 let. Ampak ni bilo zaradi tega.
Oksana: Državni praznik so praznovali in so nas povabili na pogostitev v hotel.

   Kaj se je pa tam dogajalo?
Kristina: Najprej so bila vrteča vrata, si moral kar hitro skočit noter. Bilo je zelo veliko ljudi. Poslušali smo glasbo.

Je bila harmonika?
Ne, tista druga muzika.

Misliš vijolina in klavir, klasična glasba?
Ja, to.

Kaj pa potem?
Potem smo imeli kosilo stoje. Domače dobrote: salama, meso, golaž, veliko peciva,... Pijačo so zelo hitro nosili. Na koncu sta šli Janika in Tanja prodajat srečke.
Marjanca: Še pred kosilom sem prodajala srečke z Oksano, potem pa z eno gospo. Ne vem, kako ji je bilo ime, sem pozabila.

 

 

 

 

Kakšne so bile pa kaj nagrade?
Marjanca: Dežniki, knjige, vino, boni za nakup v trgovskih centrih, pripomočki za kuhanje, marmelade, spominki, naše pručke,...

In ste kaj zadeli?
Kristina: Jaz sem rekla, da ne bom nič kupila, a so mi dali zastonj dve srečki, sta bili prazni. Janika je zadela dežnik.
Marjanca: Jaz sem zadela 3 bone za nakupe v Hoferju. Z eno gospo sva si zamenjali dobitke.
Oksana: Jaz sem dobila Barkino torbico in lepo knjigo o Dunaju.

Ste srečali koga poznanega?
Marjanca: Ja, Martino pa moža (veleposlanika in ženo), Marjano, ki je bila z mamo že v delavnici. Tudi Blaž nam je predstavil svojega znanca.

Marjanca, kaj je bilo tebi najbolj všeč? 
Marjanca: Dobra pojedina. Rozi je prevajala, kar nisi vedel, hvala Bogu! Pa tombola, da sem z eno gospo prodajala srečke.

Komu so gostitelji namenili denar od prodanih srečk? 
Oksana, Marjanca: Za Barko bo. Lepo, ne?

Ja, res lepo, da sta se ga. in g. Koja spomnila na nas in da vedno znova iščeta poti, na katerih bi se Barkači lahko srečali z ljudmi, ki ju obkrožajo. 
Hvala, Kristina, Marjanca in Oksana.

zapisala Mateja TdZ