Ja,
res, udeležili smo se maratona in to svetopisemskega! Skupaj z mnogimi
drugimi skupinami, skupnostmi, župnijami in posamezniki smo se zlili v
množico bralcev, ki so pri Svetem Jožefu v Ljubljani en teden
neprekinjeno brali sveto pismo.
Marinka
je povedala: »Očala sem imela. Malo sem se slabo počutila. Potem sem
brala in sem se vsedla. Potem so pa še drugi brali. Enkrat eden in
enkrat drug. Drugo leto bom še šla, če se bom dobro počutila.« Tudi
Tanji je bilo na maratonu všeč, čeprav ni brala. Drugo leto bo še šla,
ampak pravi, da brala pa tudi drugo leto ne bo. Bernarda pa je rekla, da
je bilo na maratonu dobro, da je sedela, stala in gledala, Silvia pa je brala.
Naj
še dodam, da smo bili zelo dobrodošli in lepo sprejeti – maratona smo
se namreč lahko udeležili na naš »barkaški« način: nekateri z branjem
nekateri pa le s prisotnostjo, nekateri v slovenščini in drugi v svojem
maternem jeziku. In Božja beseda je bila med nami in z nami…
Ni komentarjev:
Objavite komentar