marčevsko pismo

Dragi prijatelji,

                                                                                                                                                       Zbilje 18.2.2013

veseli in hvaležni smo, da vam lahko po večletnih naporih sporočimo:« Konec februarja smo pridobili zadnja dovoljenja in se končno vsi  preselili v naše nove delavnice!« Še sami komaj dojemamo, da se je ta neverjetna zgodba, ki se je v zadnjem letu in pol spet tako zakomplicirala, zdaj  končno srečno razpletla. Tako je selitev delavnic najlepše darilo, ki smo ga lahko prejeli ob 16. obletnici, ki smo jo praznovali 10. februarja. 

Verjetno se še spomnite naše večletne borbe za pridobitev soglasij in dovoljenj za gradnjo. Več let smo bili razpeti med velikodušnimi donatorji, ki so bili pripravljeni postaviti nove delavnice na eni in birokratskimi komplikacijami na drugi strani. Takrat smo skoraj obupali. Nemškim donatorjem smo že namigovali, da se bomo morda morali njihovemu daru odpovedati.                                                             

 No, na koncu predora nas je čakala luč. Ob za nas presenetljivo ugodni spremembi zakonodaje leta 2009 in pomoči mnogih posameznikov, so lahko mojstri iz podjetja Baufritz spomladi leta 2010 sestavili osnovno ogrodje novih delavnic. Na srečo, je bila zaveza in beseda s strani Nemcev trdna. Po večletnem čakanju postavitev delavnic ni bila več sama po sebi umevna, saj so v tem času komaj preživeli hudo gospodarsko krizo.                                                                                                                              

Po postavitvi ogrodja delavnic smo več kot eno leto nadaljevali z notranjimi deli in jih uspešno zaključili do »uradne otvoritve« oktobra 2011. Ob tej otvoritvi nam je bilo jasno, da objekt še ni popolnoma dokončan in da uporabnega dovoljenja ne bomo dobili kar takoj. Nihče med nami pa si ni mogel predstavljati, da se bomo lahko dokončno preselili šele čez leto in pol. Skupaj z nemškimi strokovnjaki smo se lahko le čudili in grizli nohte ob zahtevnosti slovenskih normativov in zakonodaje. Nemci so nas večkrat podražili, da smo bolj papeški od Papeža. S podobno zahtevnostjo so se srečevali le v Švici, pa še tam je bilo malo lažje. Zgodb z včasih komaj verjetnimi zapleti ob gradnji se je nabralo za manjšo knjigo. Še večja knjiga pa bi nastala, če bi zbrali vse zgodbe skoraj čudežnih razpletov, pomoči in angažiranosti.                                                 Vabljeni torej, da nas obiščete v novih delavnicah, kjer se lahko opremite tudi z unikatnimi darili za vaše najdražje J.

Kaj živimo v skupnosti danes, kako naprej? Dogodkov je kar preveč. Najbolje, da nas kar obiščete, da bomo lahko v živo pokramljali in si izmenjali novice. Na koncu pisma je zbranih nekaj telefonskih številk, preko katerih boste z nami najlažje stopili v kontakt.

Že tu pa lahko z vami delimo enega največjih izzivov. To ostaja oznanjevanje in privabljanje ljudi na Barko. Privabljanje zato, da bi lahko ob druženju z nami spoznali dragocenost prijateljevanja z osebami z motnjo v duševnem razvoju. Vedno znova smo lahko priče, kako rodovitni so ti vzajemni odnosi. Za vsakega posameznika, ne glede na njegovo/njeno vlogo.                                                                                                                                            

Prav tako smo ob vseh izzivih in težavah, ki nas včasih premetavajo po palubi Barke, vedno znova deležni skoraj neverjetne podpore in darov. Vse to nam govori, da prijateljstvo, ki ga gradimo ob naših sprejetih osebah ni naključje. Vedno znova zorimo v spoznavanje, da si tega prijateljstva in druženja želi in ga potrebuje Bog. 

Zato vabimo vse, ki se čutite nagovorjene ob naši zgodbi, da nam pomagate na poseben način. Prosimo vas, da postanete aktivni sodelavci pri oznanjevanju Barkine zgodbe. Ne gre za nekaj zakompliciranega. Predvsem vas prosimo, da ste o naši zgodbi pripravljeni pogumno spregovoriti z ljudmi, s katerimi se srečujete. Saj ne, da bi se  vsiljevali. Barko in dar, ki ga v skupnosti in odnosih sami osebno prepoznate, lahko le preprosto omenite. In če pri tem vzbudite zanimanje drugega, preprosto nadaljujete. Dinamika takega oznanjevanja je v bistvu precej podobna pogovoru, kjer si med seboj podelimo izkušnjo po ogledu lepega filma ali drugega prijetnega dogodka. Namen je torej posredovanje dobre novice.

Del oznanjevanja je seveda tudi konkretno vabilo v srečanje in pomoč. Na Barki obstaja veliko potreb in oblik druženja ali prostovoljstva, s katerim nas lahko podprete na naši poti. Sad vašega in našega  oznanjevanja bo včasih lahko zelo konkreten in viden. Morda se bo ob takem vabilu marsikdo prepoznal v eni od oblik prostovoljstva na Barki?                                                                                             Vsaj toliko pa je lahko dragocena večja odprtost in naklonjenost do oseb z motnjo v duševnem razvoju, ki jo bodo lahko zaradi vašega oznanjevanja lahko zaživeli še drugi ljudje. Ogromno število ljudi z motnjo v duševnem razvoju je žal še vedno zelo odrinjenih iz družbe in osamljenih.

V hvaležnosti za vaše prijateljstvo in pomoč, ki nam jo izkazujete, vas znova vabimo na kak priložnosten obisk in vas lepo pozdravljamo!

Vse dobro,                                                                                                                                                           Klemen Kastelic

Nekaj naših telefonskih številk:                                                             

 1. hiša 040 455 165                                                                                                                                                                                   2. hiša 040 455 163                                                                                                                                                                        delavnice 040 855 738                                                                                                                                                               pisarne 01 3616 459