NA OBISKU PRI METI

Včeraj smo se gospodične in gospe iz obeh hiš odpeljale v Črnomelj k naši Meti. Iz sončne ljubljanske kotline nas je pot vodila po dolenjskih gričih mimo gosto posejanih zidanic proti beli Krajini, ki nas je tudi pričakala obsijana v soncu. Brez težav smo našle pravo hišo, čeprav nas je "navigatorka Micka" zadnji trenutek pustila na cedilu. (Ali pa me njo, ker je nismo hotele ubogati).
Meta nas je že čakala, nasmejana in v formi. "V imenu celega razreda" - vseh Barkačev - smo ji zapele za rojstni dan in ji podarile bon za župnijsko romanje ter košaro pisane volne. Darila je bila zelooooooo vesela! Takoj je tudi vprašala, kdo prvi potrebuje pletene nogavice.
Po prazničnem kosilu in klepetu so šle nekatere članice ekipe počivat, druge pa pomivat - in je bilo za vse prav. Marinka je strašno uživala, še posebej, ko je Meta napovedala kavo v slaščičarni. Počakale smo Zalko, našo "drugohišno" prijateljico, potem pa na potep na sonce. Sprehodile smo se do mestnega parka, kjer so se v prejšnjih časih mladi parčki uživali svobodo. Zdaj pa razen nekaj psov in njihovih gospodarjev nismo srečale nikogar.
Vzpon do spomenika je bil kar zahteven za Kristino, a ga je z Zalkino pomočjo zmogla, da smo se lahko na vrhu slikale.

Še nekaj ulic in prišle smo do slaščičarne in KAVICE!!!!

Hvala, Meta, za tak lep dan, hvala, da smo prijatelji in Bog te živi še mnogo let!

zapisala in foto Mateja TdZ

MIKLAVŽ NA OBISKU

Dan po Miklavževem sejmu nas je v delavnici obiskal sam sveti Miklavž s svojimi angelci ...

foto Stane G.

sv. Miklavž z Zlato knjigo dobrih del

Tanja in sv. Miklavž

Lucija in sv. Miklavž

pa še Slavko

LUCIJINIH TRIDESET

Na Martinovo nas je Lucija povabila na praznovanje svojih trideset let. Slavje smo imeli v Barkini jedilnici, kjer so domači pripravili pogostitev. Lucija nam je s svojo sestro Polono pokazala projekcijo fotografij. Na posnetkih smo jo skupaj iskali, poslušali zanimive dogodivščine iz otroštva in šolskih let,... Lucija je kar žarela, saj je ta praznik dolgo čakala.
Postreženi smo bili s čudovito večerjo - pijače in jedače je bilo v izobilju. Lucijin oče je zaigral na harmoniko še nekaj poskočnih, da smo se zavrteli v ples.
Lucija, zdaj pa veselo naprej, novim dogodivščinam naproti!

zapisala Mateja TdZ
foto M. Pezdirc

Takole je Rok ovekovečil Lucijo

skupaj gledamo fotografije

MAJINE NOVIČKE - MIKLAVŽEV SEJEM

Na   Barki  smo  imeli  4 . decembra Miklavžev  sejem. Začeli smo že zjutraj in zaključili ob 19h. Bilo  je  zelo  lepo. Že prej smo napisali vabila in jih okrasili. Nesli smo jih v Stan, v knjižnico, v zgornjo lekarno in na pošto. Ado, Stane in Mateja so bili na Radiu Sora. Vabilo so objavili tudi na Radiu Ognjišče. Prosili smo okoliške župnike, da ljudi povabijo na Barko.
Srečali smo veliko ljudi in se z njimi pogovarjali. Ponudili smo jim kavico, čaj, domače piškotke in sadje. Hervejeva žena Neža je cel dan pekla odlične palačinke. Renata nam je skuhala za kosilo pečenice, krvavice, zelje in repo in skrbela za toplo pijačo.
Prodali smo veliko naših izdelkov.  Ljudje  so  bili  zelo navdušeni  nad  našim  delom. Občudovali so nove lesene verižice in uhane, smrečice, adventne venčke, sveče, torbice, lesene gajbice, ...
Imeli smo tudi  srečelov.   Srečke so bile po en evro in so vse zadele.
Bila  sem  zelo  zadovoljna,  ker  je  bilo  veliko  ljudi.
Vesela  sem,  da  smo  veliko  zaslužili  in  da  smo dali  tudi za Ukrajinsko Barko.
Veselim  se,  da  bo še  drugo  leto  Miklavžev  sejem. 

zapisali  Maja  Predovič in Mateja TdZ
foto Stane G.

Kuharski podmladek - Tobija in Neža pri peki palačink

srečelov pri vhodu

zapestnice, obeski za ključe, svečniki, panjske končnice,...

Nova, eko zložljiva smrečica. Naročila za drugo leto že sprejemamo.

Jeremija je letos prevzel srečelov, Milč in Milena odkrivata "zadetek"

Renata ob zaključku "akcije"

DOBER DAN, POSLUŠATE RADIO SORA

Tik pred kosilom smo se danes trije pogumni odpravili v Škofjo Loko, v prostore Radia Sora. Že med vožnjo smo Stane, Ado in Mateja malo povadili novinarske veščine. Našteli smo izdelke vseh delavnic, ponovili vabilo na nedeljski Miklavžev sejem, se domenili, da si bomo v studiu pomagali.
Prostore Radia smo po Stanetovi zaslugi našli brez težav. Sprejela nas je ga. Tanja, odgovorna urednica. Po prijaznem pozdravu "smo padli v roke" ga. Jani, ki nas je odpeljala v studio, nam razložila, kako "stvar" deluje in nas s svojo sproščenostjo ter dobro voljo malo zmehčala. Za Adota je bil to sploh prvi radijski nastop.
V prvem delu smo se pogovarjali o naši skupnosti, njenih začetkih in prelomnih trenutkih. Za predah smo izbrali pesem "Dan ljubezni", ki nam jo na Barki rada zapojeta Bogo in Maja Predovič. V drugem delu pa sta do besede prišla Ado in Stane. Povedala sta, kako se pripravljamo na sejem, kaj bomo prodajali, povabila sta vse poslušalce Radia Sora in se seveda vmes tudi pohecala.
Čisto za zaključek našega javljanja v živo smo se skupaj še fotografirali in si obljubili, da se še srečamo.

zapisala Mateja TdZ
foto Tanja Barašin

Sproščeni in veseli ob koncu oddaje

Še ena stoječa, da se nas bolje vidi

ADVENTNI VENČKI

Danes smo v delavnici prvič okraševali Adventne venčke. No, tudi prejšnja leta smo jih delali "za domačo uporabo", tokrat pa smo se jih lotili strokovno, s pomočjo in nasveti ga. Monike, cvetličarke in Mojčine prijateljice.
Namizne obode smo oblekli v mah, "navratne" pa ovili v trakove. Vse smo odeli v storže, perlice, posušene pomarančne lupine, orehe in na "ta prave" nataknili še sveče.
Kako se vam zdijo? Nam je uspelo?

ROMANJE V KRALJESTVO USMILJENJA

Spet je leto naokrog in s prijatelji s hrvaške Barke - Korablje smo se v četrtek odpravili na romanje in duhovne vaje v Repnje.
Druženje smo začeli s kosilom in kavico v naših delavnicah, kmalu po pomivanju posode pa so se prvi romarji že odpravili na pot. Z vozili do vznožja Kalvarije v Smledniku in naprej peš proti svetemu Tilnu. Nekateri Hrvatje so bili prvič pri nas, zato so si z zanimanjem ogledali naše prostore in se kasneje z avti odpeljali do Repenj.
Pot skozi jesenski gozd je bila čudovita. Polna barv, šumenja suhega listja in sončnih žarkov, ki so se bleščali skozi oblake. Na cilju sta nas pričakali Mojca in Kika. Na vrata sob sta nalepili krone z našimi  imeni in na nočnih omaricah pripravili sladko dobrodošlico.

Čas je tekel med nagovori patra Miha, pogovori in ustvarjanjem  v malih skupinah, dobrimi obedi, sprehodi, počitkom,...
Pater nas je popeljal iz raja, kjer smo se vsi na drevesu življenja srečali z lažnivo kačo, do kralja Davida in prelepe Betsabeje, Salomona, izraelskega ljudsva, ki je v Mojzesovi odsotnosti začelo častiti zlato tele in Jezusa, Kralja usmiljenja.

Vsi smo sinovi Boga očeta, Jezusovi bratje in sestre, dediči Kraljestva usmiljenja.