NA OBISKU PRI METI

Včeraj smo se gospodične in gospe iz obeh hiš odpeljale v Črnomelj k naši Meti. Iz sončne ljubljanske kotline nas je pot vodila po dolenjskih gričih mimo gosto posejanih zidanic proti beli Krajini, ki nas je tudi pričakala obsijana v soncu. Brez težav smo našle pravo hišo, čeprav nas je "navigatorka Micka" zadnji trenutek pustila na cedilu. (Ali pa me njo, ker je nismo hotele ubogati).
Meta nas je že čakala, nasmejana in v formi. "V imenu celega razreda" - vseh Barkačev - smo ji zapele za rojstni dan in ji podarile bon za župnijsko romanje ter košaro pisane volne. Darila je bila zelooooooo vesela! Takoj je tudi vprašala, kdo prvi potrebuje pletene nogavice.
Po prazničnem kosilu in klepetu so šle nekatere članice ekipe počivat, druge pa pomivat - in je bilo za vse prav. Marinka je strašno uživala, še posebej, ko je Meta napovedala kavo v slaščičarni. Počakale smo Zalko, našo "drugohišno" prijateljico, potem pa na potep na sonce. Sprehodile smo se do mestnega parka, kjer so se v prejšnjih časih mladi parčki uživali svobodo. Zdaj pa razen nekaj psov in njihovih gospodarjev nismo srečale nikogar.
Vzpon do spomenika je bil kar zahteven za Kristino, a ga je z Zalkino pomočjo zmogla, da smo se lahko na vrhu slikale.

Še nekaj ulic in prišle smo do slaščičarne in KAVICE!!!!

Hvala, Meta, za tak lep dan, hvala, da smo prijatelji in Bog te živi še mnogo let!

zapisala in foto Mateja TdZ