pobrala Mojca Bolhar.
Nismo tako zares delali. Pripravljali smo se na dvajseto obletnico Barke. Zelo je bilo lepo. Jaz sem popoldan počakala v Mavrični hiši, kjer so me lepo sprejeli. Ob petih popoldan smo se odpeljali v Smlednik k maši. Meni se je kar lepa zdela cerkev. Kar veliko ljudi je bilo. Bil je župnik Tomaž iz Smlednika pa pater Miha in gospod škof Uran. Veliko je bilo otrok. Rok Drobne in Stane sta ministrirala in mladi so imeli pripravo na birmo. Zraven mene sta sedela Robin, ki je sedaj naš koordinator in prostovoljec Bogdan.
Kar dobro sem se počutila, ker sta bila dva moška. Včasih mi tudi moška družba paše. Maša je trajala skoraj dve uri, do osmih zvečer.
Potem smo imeli večerjo. Po večerji je Rosi Linde govorila v nemškem jeziku. Še drugi ljudje so veliko povedali in so se zahvalili.
Hugo iz Francije nam je prinesel za Mavrično in Sončno hišo podstavke, ki jih delajo v francoski Barki. Za Mavrično hišo je darilo prevzel Bogo Gross, za Sončno pa Marjanca Markelj. Tudi za delavnice smo dobili, prevzel je Rok Drobne.
Jaz sem kar zdržala. Blaž je dobil rokavice. Stane mu je rekel: "No Blaž, sedaj pa lahko prideš pomagat tudi v Lesno delavnico." Tudi Manca je povedala nekaj stavkov na kratko.
Vsak je dobil za spomin eno vrečko Barkinega čaja. Mene je prišel
iskat na Barko oči ob pol desetih.
zapisali Maja Predovič in Mateja TdZ
foto Stane Grandljič
Ni komentarjev:
Objavite komentar