ŠE ENA MORSKA

"Joj, kako bi šel jaz na morje", je prejšnji torek zavzdihnil Herve, ko smo na terasi pili jutranjo kavico in kakav. Mojca se mu je takoj pridružila rekoč, da je tudi ona sanjala o morju. Spogledali smo se in skoraj istočasno rekli: "Zakaj pa ne bi šli jutri? Sonce bo samo še dva dni, na programu ni obiskov ,... "
Rečeno, storjeno. Najprej smo seveda morali vprašati za mnenje še vse naše delavce, ki pa so bili nad idejo zelooooo navdušeni. Dogovorili smo se, da odjadramo že takoj ob devetih in gremo na slovensko obalo. Smer: Valdoltra.
Zjutraj smo z odhodom zamujali  nekaj minut, ker Mateja ni dobro seštela potnikov in sedežev. Hvala Bogu se je Kristina kar sama javila, da bi raje ostala doma (ostali "turisti" so bili tiho kot miške) in pripravljala zelenjavo za ozimnico.
Tako smo se v polni zasedbi pripeljali do cilja, nove stopničaste plaže ob ortopedski bolnišnici.
Po izkrcanju potnikov in prtljage, namestitvi brisač in armafleksov na sončno travico in v senco borovcev, ogledu obale in preverjanju, če imajo v bližini kavico in stranišče, smo se razdelili v dve skupini.
O dogodkih v morju in na obali več jutri, danes pa še nekaj fotografij:

Pohodna ekipa tik pred ciljem - kosilom: Bernarda, Janika, Tanja

Mojca pripravlja sendviče, zadaj skupina iz Sončka

Moška plavalna ekipa: Matej, Rok Dokl in Rok Drobne

Zdaj se ga bom pa kar lotila, ker sem ga jaz naredila

Bogo po plavanju in dobrem kosilu

in Slavko po plavanju in dobrem kosilu

A ga boš tudi ti?

Mojca in Slavko v poskočni akciji

Rok Dokl kot riba v morju

še zadnja usklajevanja moške ekipe pred "potopitvijo": Rok Drobne, Matej, Metod