NAŠA OZIMNICA

Mi gozdarji smo začeli delati ajvar in slivovo marmelado pa tudi paradižnikovo marmelado (se hecamo, da je strupena). Na koščke smo narezali zelene paradižnike, noter smo dali par koščkov jabolk in banan. Ajvar in marmelado smo dali malo popečt. To je zelo čudovito delat, je odlična ideja. Zelo pomembno je za vsakega človeka, da pomaga pri gospodinjstvu. Nekateri to ne zmorejo.
Vso zelenjavo pripravljamo za ozimnico in seveda je to super za nas..
Tudi špinačo smo čistili in dali po vrečkah. Potem smo jo dali v zmrzovalnik.

Maja Predovič

Tanja in Lucija pri čiščenju špinače

Maja P. pri pripravi zelene marmelade

KOSTANJEV PIKNIK

Letošnje drugo srečanju varovancev, osebja, dnevnih obiskovalcev, staršev in prijateljev Barke smo oblikovali v jesenskem vzdušju.Naklonjen nam je bil sončen popoldan, da smo lahko posedli na teraso pod vedro nebo, se med sproščenim pogovorom posladkali z vročim sveže pečenim kostanjem ter se osvežili s kavico in čajem.
Pod večer smo se preselili v jedilnico, kjer smo si izmenjali spomine in vtise iz življenjaBarke v preteklih mesecih, preko diapozitivov pa smo osvežili prijetne spomine na poletnedopustniške prigode.
Po skupni večerji smo pester in bogat večer zaključili z zahvalno molitvijo in se z nežnimnapevom Angelček priporočili božjemu varstvu. 

Marija Pezdirc

g. Gaber in g. Pezdirc pri pripravah

zdaj se pa že dobro kadi ...in diši

BARKA NA MARATONU

Ja, res, udeležili smo se maratona in to svetopisemskega! Skupaj z mnogimi drugimi skupinami, skupnostmi, župnijami in posamezniki smo se zlili v množico bralcev, ki so pri Svetem Jožefu v Ljubljani en teden neprekinjeno brali sveto pismo.

Marinka je povedala: »Očala sem imela. Malo sem se slabo počutila. Potem sem brala in sem se vsedla. Potem so pa še drugi brali. Enkrat eden in enkrat drug. Drugo leto bom še šla, če se bom dobro počutila.« Tudi Tanji je bilo na maratonu všeč, čeprav ni brala. Drugo leto bo še šla, ampak pravi, da brala pa tudi drugo leto ne bo. Bernarda pa je rekla, da je bilo na maratonu dobro, da je  sedela, stala in gledala, Silvia pa je brala.

Naj še dodam, da smo bili zelo dobrodošli in lepo sprejeti – maratona smo se namreč lahko udeležili na naš »barkaški« način: nekateri z branjem nekateri pa le s prisotnostjo, nekateri v slovenščini in drugi v svojem maternem jeziku. In Božja beseda je bila med nami in z nami…

 

Zapisala: Mateja D

MAJINE TA HITRE (novičke)

Na Barki se je zgodilo kar veliko stvari. Iva je rodila sinčka Jana. Gorazd je zdaj že v drugi hiši. Skupina iz Nemčije je imela pri nas razstavo. Prespali so v gozdarski delavnici. Z Nemci se je pogovarjala (in prevajala) Rozi, ki pride občasno tudi kuhat na Barko. Breda, ki nam je kuhala ob petkih, se je poslovila. Prejšnji teden je prišla
"na preizkušnjo" za en dan v kuhinjo Maruša.
Od nas se je poslovila Tina Bartolj. Odšla je v Slovenske Konjice.
Julija je Herve dobil sinčka Tobija.
Lucija, ki je bila poleti pri nas prostovoljka, je dobila službo.
Prva hiša je bila pred kratkim za par dni v Šibeniku, ker je imel Kikin oče 70 let.
Zdaj je na Barki veliko bolnih. Eni samo smrkajo, drugi tudi kašljajo.

Maja Predovič

RAZSTAVA UMETNIŠKE SKUPINE "KUNTERBUNT"

Sredi septembra so nas obiskali prav posebni umetniki iz nemške dežele Saške. Jedro te umetniške skupine tvorijo osebe z motnjo v duševnem razvoju. Skupaj z asistentko, gospo Mandy Paatsch, ustvarjajo že več kot 5 let.

Prihajajo iz mesteca Bad Schlema, kjer živijo v manjšem zavodu, ki ga je ustanovila lokalna cerkev. Posebnost te skupine je, da so v njo vključene osebe, ki se niso zmogle vključiti v nobeno obliko delavnic, katere so jim bile v njihovem okrožju na voljo. Kar nekaj časa so tako s prostočasnimi dejavnostmi le "premoščali" čas med zajtrkom in večerjo, ko so se njihovi prijatelji vrnili iz delavnic. Potem pa so sami prišli z idejo in željo po umetniškem ustvarjanju. Mandy pravi, da jim je ona le sledila in da to počne še zdaj.

Njihova značilnost je, da ustvarjajo na nenavadnih materialih, ki jih mnogokrat poberejo kar na odpadu. Tako so skoraj mimogrede postali pomembni pričevalci lepote. Še posebno tiste, ki jo večina v družbi navadno spregleda ali se ji celo izogne in jo zavrže. Ob pogovoru z njimi smo presenečeni in veseli ugotovili, da smo v želji po oznanjevanju lepote in darov oseb z motjo v duševnem razvoju zelo povezani.

Prvotna razstava njihovih del na Barki je bila med 17. in 21. septembrom. Ker pa so se odločili, da nam razstavljene slike podarijo, bodo njihova dela postala del naše stalne delavniške likovne razstave. Lepo vabljeni na ogled!

In še eno vabilo. Na Barki želimo odpreti vrata tudi drugim ljudem, ki bi želeli razstavljati v naših prostorih. Morda ustvarjate sami ali poznate koga drugega, ki bi želel svoja dala deliti z drugimi. Pa brez skrbi, umetniška dela bomo vedno vrnili. Darilo skupine "Kunterbunt" je bolj izjema kot pravilo :)


Klemen Kastelic

foto Stane Grandljič

foto Stane Grandljič

foto Stane Grandljič

foto Stane Grandljič

foto Stane Grandljič

VIKEND NA HOMCU (in to sredi tedna)

No, ja ... zgodilo se je, kar smo na Barki že skoraj pozabili. Tridnevno bivanje oseb iz druge hiše in njihovih spremljevalcev na Homcu pri Slovenj Gradcu, pa še kakšen izlet seveda.

Iz meglene Ljubljane nas je pot vodila na sončno Koroško. Vendar ... brez kavice ne gre, zato smo se na jutranji kavici ustavili v Dobrni, naši priljubljeni počitniški destinaciji.

Kombi in Berlingo sta nas pripeljala na cilj, kjer smo se nastanili, nato pa nas je že čakalo kosilo (segedin), ki nam ga je pripravila Brigita. Sledil je počitek in pohod do Ivarčkega jezera ter ogled Slovenj Gradca, kjer smo bili tudi pri maši.

Naslednje jutro smo imeli budnico, glasbo, ki je prihajala s hodnika, nato pa molitev v skupnem prostoru (za lep sončen dan). Potem pa urno  proti Lenartu, kjer so nas v VDC Polž prijazno sprejeli in nam pokazali delavnice. Z lačnimi trebuhi ne gre, in tako smo praznovali Metodov 37. rojstni dan.

Pot nas je nato vodila v center Maribora. Sprehodili smo se do treh ribnikov, kasneje pa se odpeljali do OŠ Miklavž, kjer smo si skupaj s prvošolčki in njihovim starši ogledali predstavo Gusar Pepi (Sten Vilar). Ravnateljica nas je lepo pozdravila in sprejela. Bili smo ponosni, saj smo tako predstavljali Barko.

Sledil je četrtek. Naše potovanje smo zaključili s »hišnim« jutrom ter s petjem in zahvalami v cerkvi, posvečeni Mariji.

Bilo je nepozabno, zato je težko napisati, kaj vse smo doživeli in videli, a najpomembneje je, da smo gradili in utrjevali medsebojne odnose, kar bomo ponesli tudi v širšo skupnost.

Uroš Kokot

foto Janika Antonič

foto Janika Antonič

foto Janika Antonič

Mnjam, slivova marmelada

Prvi korak: pri izkoščičenju sliv ohranjaj dobro voljo

Drugi korak: eden v skupini naj vedno skrbno opazuje okolico

Tretji korak: slive je najbolje posladkati stoje 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

...se nadaljuje ...

Kremšnite in Gorazd

V petek, 27. septembra 2013, smo bili na Bledu, kjer se je Gorazd poslovil od delavnic. Sedaj je šel v drugo hišo. V gozdarski je bil zelo potrpežljiv. Nobeni od oseb ni popuščal. Na gibalno je rad hodil, z nami se je rad pohecal. Upam, da se bo v delavnici spet pojavil takšen človek kot Gorazd, saj bo v kratkem spet razločevanje.

Maja Predovič

foto Lucija Pezdirc

  foto Lucija Pezdirc

Pa še to: Na Bledu smo seveda šli na kremšnite in kavico! Maja P. je s pohodnimi palicami prehodila celo pot od župnijske cerkve do hotela Park (čestitamo!), Milan  pa stopnice od vznožja do parkirišča pred cerkvijo (bravo, Herve in Gorazd!).
Gorazd je za darilo dobil lep predpasnik in spominsko knjigo s fotografijami pa še tri govore in par poljubčkov.
Hvala, Gorazd in se vidimo po delavnicah!