torek, 30. maj 2017

MAJINE NOVIČKE - PRVI BARKIN PRAZNIČNI DAN

V petek, 19. maja,  smo  se  vozači  pripeljali  na  postajo,  kjer  nas  je
pobrala  Mojca  Bolhar.
Nismo  tako  zares  delali. Pripravljali  smo se na dvajseto obletnico  Barke.  Zelo  je  bilo lepo.  Jaz  sem  popoldan počakala  v  Mavrični  hiši,  kjer  so  me  lepo sprejeli.  Ob petih popoldan smo  se odpeljali  v  Smlednik  k  maši.  Meni  se  je  kar  lepa  zdela cerkev.  Kar veliko ljudi je bilo. Bil je župnik Tomaž iz  Smlednika pa pater Miha in gospod škof Uran. Veliko je bilo otrok. Rok  Drobne  in  Stane sta  ministrirala  in mladi so imeli pripravo na birmo. Zraven  mene  sta sedela  Robin, ki je sedaj naš  koordinator  in  prostovoljec  Bogdan.
Kar  dobro  sem  se  počutila, ker sta bila  dva  moška. Včasih  mi  tudi  moška  družba  paše. Maša  je  trajala  skoraj dve  uri, do osmih zvečer.
Potem  smo  imeli  večerjo.  Po  večerji je Rosi Linde govorila v nemškem jeziku. Še  drugi  ljudje  so veliko  povedali  in  so  se  zahvalili.
Hugo iz  Francije  nam  je prinesel  za  Mavrično in Sončno hišo podstavke, ki  jih delajo  v  francoski  Barki.  Za Mavrično hišo je  darilo prevzel  Bogo Gross,   za  Sončno pa Marjanca Markelj.  Tudi  za  delavnice smo dobili, prevzel  je Rok  Drobne.
Jaz  sem  kar  zdržala.  Blaž  je  dobil  rokavice.  Stane  mu  je rekel: "No Blaž,  sedaj  pa  lahko  prideš  pomagat  tudi  v  Lesno delavnico."  Tudi  Manca  je  povedala nekaj  stavkov na  kratko.
Vsak  je  dobil  za  spomin  eno  vrečko  Barkinega čaja.  Mene  je  prišel
iskat  na  Barko  oči  ob  pol   desetih.

zapisali Maja Predovič in Mateja TdZ
foto Stane Grandljič









sreda, 3. maj 2017

MAJINE NOVIČKE

 Bile  so  4  študentke  iz Zagreba na  praksi,  spale  so  v  Janikini  delavnici.
Ime  jim  je  bilo  Lucija, Mateja, Barbara  in  seveda  za  eno  sem  pozabila. 
Zelo  lepo  je  bilo,  ko so  bile  z nami  Hrvatice.  Lucija  je  bila v  Lesni  delavnici.  Brusila  je  trto, vse  sem  ji pokazala. Lucija  je  tudi  pulila  plevel.
14. aprila  pa  smo  imeli Križev  pot. Vsi  so šli peš,  jaz  pa  sem  počakala  na  klopci,  da  so prišli do  vrha.  Takrat  je bil  kar  lep  dan.
13. aprila  smo  imeli  obred umivanja  nog  in  zadnjo  večerjo.  Pričakovala  sem  Uroša Gradišarja  pa  ga  ni  bilo. To  je  pomebno,  da  sta  prišla  Manca  in  Klemen. Zelo  sem  ju  bila vesela. Saj  bi  bila  tudi  vesela,  če  bi  prišel  Uroš  Gradišar.

zapisala: Maja Predovič