sreda, 19. februar 2014

Na obisku v vrtcu Smlednik


Prejšnjo sredo smo se vsi iz delavnic odpeljali na obisk v vrtec v Smlednik. Gospa Ksenja in gospa Marta sta nas z otroki iz skupine Škratov pričakali že pri vhodu. Najprej smo se igrali z zelo velikim pisanim padalom. Postavili smo se v krog, prijeli padalo vsak na svojem koncu in pomagali lutki Škratu, da se je drsal iz enega na drugi konec. Ko se je Škratek utrudil, smo ga nadomestili z žogo. Prav zabavno je bilo, ko se je kotalila in poskakovala. Zapeli smo tudi dve pesmici.
Potem so nam pokazali vrtec. Najprej smo šli pozdravit najmlajše, ki še ne govorijo. Malo jih je bilo strah, ker nas je bilo toliko. Razdelili smo se v tri skupine. V prvi smo se igrali z lego kockami in izdelovali rajske ptice iz plastenk, v drugi smo s piškotnimi modelčki oblikovali slano testo, v tretji pa smo s skupnimi močmi naredili olimpijsko zastavo.
Ob koncu našega obiska so nas vrtičkarji pogostili s piškoti, sokom in kavico, mi pa smo jim podarili otroški predpasnik in torbo iz blaga, narejena v okupacijski delavnici. Za spomin smo dobili tudi ljubke hišice-magnetke, ki so jih otroci izdelali sami.
V vrtcu nam je bilo lepo in dogovorili smo se, da se pomladi spet srečamo. Takrat bomo gostitelji Barkači z Zbilj.

Kristina in Rok D. pri izdelavi olimpijske zastave

Marjanca v pogovoru z najmlajšimi



Škratek na padalu

... in še pesmica ...



 zapisali Maja Predovič in Mateja TdZ
foto  Stane Grandljič














torek, 18. februar 2014

Olimpijada v okupacijski delavnici

Danes smo se na drugo vožnjo Tine Maze v delavnicah pripravili že kar "profesionalno". No, pri malici malo po deseti smo sicer še ugibali, ali so prvi tek zjutraj v Sochiju sploh izpeljali. Stane nas je obvestil, da je vstal zgodaj in na lastne oči videl, kako je Tina odlično odpeljala progo. Tako dobro, da bi je po njegovem nihče več ne mogel prehiteti...
Sledila je prva faza navijaškega ogrevanja: v jedilnici smo na radiu poiskali Val 202, kjer so prenašali tekmo. Spotoma smo izvedeli, da gre tudi našim hokejistom odlično in vodijo proti Avstrijcem s tremi goli prednosti. Zelo hitro smo se odločili, da bi radi videli smučanje tudi v živo. Najprej smo namestili prenosni računalnik kar v jedilnico, kjer pa internetna povezava ni delovala. Blaž je reagiral  hitro in premišljeno, računalnik je odnesel v okupacijso delavnico. Ker pa v tistih minutih nismo bili edini željni videti našo smučarko v olimpijski strmini, je preteklo kar nekaj časa, da smo lahko vzpostavili povezavo. V delavnici je postajalo  vedno bolj napeto, vedno bolj nam je bilo vroče. Končno je prišla na vrsto Tina. Z glasnim navijanjem in vriski smo jo spodbujali, ko je zdrvela po smučini. Še bolj pa smo vpili  in navdušeno kričali, ko se je Tina zapeljala skozi ciljno črto ter osvojila že drugo zlato olimpijsko medaljo.

internetna povezava deluje, občinstvo na svojih mestih


Maja in Alena: Stane, nehaj, glej, kako je napeto


tudi golaž je moral počakati; kuhar Blaž komentira vožnjo

naša moška navijaška ekipa v nizkem startu: ali jim bo uspelo?



Jaaaaaaaa, uspelo jim (ups, ji) je!!!!!! Rozi se veseli Tinine zmage
















 Kmalu zatem so slovenski hokejisti zabili še en gol in se uvrstili v četrtfinale olimpijskih iger.


besedilo in foto: Mateja TdZ

četrtek, 13. februar 2014

Nazdravili smo!

Včeraj zjutraj je bil že ob osmih zjutraj na sporedu olimpijskih iger smuk za ženske. Športni novinarji  so poročali, da ima naša Tina Maze startno številko 21.
Ob tako zgodnji uri so Ljubljančani ravno na avtobusu nekje okrog Šiške, Barkači iz hiš pri zajtrku, ostali vozači pa že skoraj v delavnicah. Dopoldan smo bili dogovorjeni za obisk v vrtcu Smlednik, zato ni bilo časa za poslušanje novic.
Rok je že na poti v Smlednik razlagal, da je bila Tina prva, ker pa se je v času njenega smučanja  vozil z avtobusom, smo ga kar malo preslišali. V vrtcu je nekdo vprašal vzgojiteljice, če vedo za rezultat. Nekatere so slišale krasno novico. Ker pa smo bili razdeljeni v več skupin, se informacija ni mogla hitro razširiti.
Po prihodu na Barko je Mateja T. na internetu preverila rezultate in pri kosilu smo  oznanili Tinino zmago. Razleglo se je veselo vriskanje in ploskanje. Seveda, saj je to prvo slovensko zlato odličje na zimskih olimpijadah. In kot se za tako slavje spodobi, smo medaljo proslavili s kozarčki šampanjca! Bravo, naši!

zapisala Mateja TdZ
foto Stane Grandljič

Takole nazdravljamo

Matej

Irena

Ali, ki je obljubil šampanjec, ko bodo Turki na zmagovalnem odru

Tudi Stefano je za italijansko zmago obljubil pijačo




ponedeljek, 10. februar 2014

Predaja predsedovanja


 Malo z zamudo, a še vedno zelo aktualno poročilo a predaji predsedovanja upravnemu odboru na naši Barki:

V četrtek, 7. novembra, smo imeli praznovanje in predajo odgovornosti med Matejem Rovškom in Mici Strniša. Matej je po desetih letih predsedovanja upravnemu odboru Barke zaključi svoj - že obnovljeni in podaljšani - mandat. Za zahvalo je dobil zložljiv stol, ki so ga naredili  v lesni delavnici, Mici pa za spodbudo predpasnik iz okupacjske delavnice. Na praznovanju je bila tudi Baška Pestka, ki je delegatka mednarodne Barke za našo skupnost. Povedala je, kako je Matej opravljal svoje poslanstvo in mu podarila bonbonjero. Skupaj smo se šli igrico: "Potovanje na Bled". Matej je povedal, kdo bo dobil potne liste in na srečo smo jih dobili vsi. Potem smo morali ven in okrog delavnice. Kremšnit pa ni bilo (je rekel, da je recesija). Mici je pred začetkom predsedovanja morala še veslati z lesenimi palicami.Po zabavnem programu smo imeli dobro večerjo in veliko slastnih dobrot. Matej ostaja prijatelj Barke, Mici pa nam bo s svojim novim predpasnokom mogoče kdaj kaj zanimivega "zakuhala".

zapisali: Maja Predovič in Mateja TdZ
foto: Stane Grandljič



člani upravnega odbora in pomočniki
g. Tone Gaber in Tomaž

Maja Predovič in Matej Rovšek z novim stolom

Mici, Matej in Baska napeto spremljajo dogajanje



















nedelja, 2. februar 2014

Majine novičke

Aneta iz Makedonije, naša EVS prostovoljka, je začela ob petkih hoditi na gibalno. Zelo dobro ji gre!

Ali, EVS prostovoljec iz Turčije, tudi hodi v delavnice. Pri Herveju se uči delati z lesom. Pravi, da mu je všeč.

Kristina Slana se je 21. januarja poslovila in odšla na porodniški dopust. Zadnje dni jo je kar pošteno zdeloval prehlad. V sredo, 29. januarja pa smo imeli še skupnostni večer in "uradno predajo" odgovornosti za delavnice. Kristina je Mateji predala pastirsko palico, znamenje služenja in vodenja. Mojca in Herve sta pripravila zabavno igrico. Stara in nova odgovorna sta morali s svojima ekipama uganiti, kaj se skriva v različnih zavitkih. S skupnimi močmi je obema uspelo prestati preizkušnjo.


prva predaja: ključi, beležka in kemični svinčniki

še zadnji napotki pred slovesom


Ob popoldnevih ima Mateja še gozdarsko delavnico, dopoldan pa je v pisarni in na sestankih. Dopoldan smo eni v lesni pri Herveju, drugi pa v okupacijski  pri Mojci.

Blaž, ki je pri nas od konca decembra, je prevzel kuhinjo. Zaenkrat mu pomaga Kristina Cerar. Vsak petek pripravita jedilnik za naslednji teden. Super jima gre od rok, spekla sta že tudi rolado in slaščico za skupnostni večer.


 kuharska ekipa: Kristina in Blaž
novi šef kuhinje Blaž




















Jernej, naš svečarski prostovoljec, je 13. januarja dobil sina Ceneta. ČESTITAMO!

Prehlajeni smo vsi po malem, zato se moramo paziti in dobro umivati roke.


zapisali Maja Predovič in Mateja TdZ
foto Stane Grandljič