ponedeljek, 17. julij 2017

MAJINE NOVIČKE - NA OBISKU V ŠKOFJI LOKI


Bili  smo  v  Škofji  Loki  z  Barko  pri  gospe  Ani  in  pri gospodu  Andreju  Korenčan. Bilo je  zelo  lepo.  Okolica hiše je  zelo  lepa  in  je  kar  mirno.  Šli
smo  na  kavo  in  sok  in  veliko   je  bilo  pogostitve.  Nekateri so  kar  jedli.  A  meni  pa  ni  preveč  pasalo,  ker  je bilo  zelo  vroče. Gospe  Ani  smo nesli prepasnik,  ki  je  bil  z napisom:  Ana  kuha in Andrej  jo  pa  (po)briše.  In  eno  zgibanko.  Nam  pa  so  dali  za na Barko  lubenico.
No,  seveda  je  bilo  zelo  lepo.


Gospa Ana nam streže

Tanja in Ado

na vrtu





Včeraj  smo  bili  pri  našem  Tomažu  Gabru. To  smo  bili Blaž,  Bogo,  Marinka  in  Maja.  Bilo  je  zelo  lepo.  Tomaž  je bil  zelo  v redu.  Marinka  je  imela  veliko  vprašanj in  je  govorila, da  je  presrečna.  Bogo  je  bil  kar  tiho. Ko je  gospod  Tone  omenil,  da bo  prinesel  pokazat  kozlička,  se  je  Bogo  kar  bal. Ko  je Bogo videl kozlička, je  rekel: "O  Marija  pomagaj!"  in  je  meni  rekel,  naj  se odmaknem  in  sem  se  mu  morala  umakniti.  Bogo  je ves čas gledal na  uro  in  je  rekel  Blažu,  da  je  kosilo.
In  smo  šli  na  Barko.

zapisali Maja in Mateja TdZ
foto: Stane

nedelja, 2. julij 2017

BELFAST, BELFAST in GENERALNA SKUPŠČINA 2017

 Petek se je šele dobro obrnil v postelji, ko smo se trije nočni skovirji in naš velikodušni šofer odpeljali proti Benetkam.
Kdo smo bili? In kdo je po avtocesti pritiskal na plin v tistih zgodnjih petkovih urah?
Rok Dokl, Marija (Mici) in Mateja pa Ati Janez (Dokl).
Le kateri "hudir" nas je že ob dveh zjutraj vlekel na letališče?
Šli smo na službeno potovanje v Belfast, kjer smo se na Generalni skupščini srečali s predstavniki vseh Bark! .... no, skoraj vseh, ker nekaterim niso dovolili priti ...
In kako nam je šlo? Smo opravili "biznis"? Izpolnili misijo?
Rok: Spali smo v Študentskem domu. Imel sem svojo sobo (kot v hotelu!). Soseda je bila Mateja, Marija je bila v drugi hiši. Dobili smo vrečko modre barve, notri je bil "kuli", tri knjigice (kot pravi kongresniki), papir s programom, čokolada in moder dežnik (zaščita pred vročim Irskim soncem:-)). Prišli so tudi sorodniki z Barke (drugi Barkači). Veliko nas je bilo.
Mici: Začelo se je s poročilom o petletnem delu. Zgodile so se dobre in slabe stvari. Zakladnik je povedal, kako je z denarjem in videlo se je, da je kar kriza. Med vsem tem se je pletla zgodba o svetem Patriku. Kako so ga razbojniki ukradli in ga odpeljali s seboj na morje.
Rok: Imeli smo glasbo, ansambel, ponavljal sem za njimi. Molitev smo začeli z raznobarvnimi velikimi svečami. In gongom. Malo sem tudi plesal, s Habibom.
Mateja: Vsak dan smo gledali kratek filmček in fotografije preteklega dne. Spregovoril nam je tudi avtor filmov "As I am" Michael Mc Donald. Srečanje z njim je bilo prisrčno in ganljivo.
Rok: Kapitana Patrick in Eiline sta predala mornarski kapi Stephanu in Stacy. Zdaj bosta ona nova šefa Barke. Za pet let.
Mici: Z zanimanjem sem poslušala, kako deluje Mednarodna Barka, kakšne naloge ima. Lepo je bilo srečati ljudi iz Kenije, ki sem jih pred dvemi leti obiskala. Vsem nam je bilo zelo žal, da niso bili z nami predstavniki iz Zimbabveja, s Slonokoščene obale in iz Burkine Faso. Enim niso odobrili vize, drugim so izgubili potne liste z že pridobljeno vizo.
Mateja: Iz Sirije sta lahko prišli samo predsednica UO in odgovorna za skupnost, ker imata obe tudi Kanadske potne liste.

(se nadaljuje)