LEO NA OBISKU

Za kratek teden je bil na Barki na obisku Boštjanov prijatelj, duhovnik Leo iz Švice. Zelo nam je prirasel k srcu s svojo umirjenostjo, odprtostjo, pripravljenostjo pomagati in preprostostjo.
Tik pred slovesom pa nam je razkril še en svoj dar - zaigral nam je na kitaro in prav iz srca zapel. Za spomin na naša druženja v delavnici smo mu podarili leseno kravato in svečko.
Hvala, Leo in upamo, da se še kdaj naše poti prekrižajo.

besedilo in foto: uredništvo

Leo z Rokom in Marjanco

Leo z novo kravato

Barkina nogometna ekipa

NOVOSTI NA VRTU

Že nekaj časa smo se pripravljali, da bi teraso za delavnico malo polepšali. Načrt je bil ozeleneti polovico, drugo pa pustiti kot delovni prostor za naše lesarje.
Začeli smo z dovažanjem zemlje. Kar nekaj prikolic je bilo potrebnih, da smo pokrili kamenje in zasejali travo. Vmes nas je večkrat ustavil dež.
Za "češnjico na tortico" pa je spet poskrbel naš gradbeni "angel varuh" g. Pezdirc, ki je našim mojstrom pomagal natančno in pravilno na meji novega vrta postaviti  robnike.
Zda vsi nestrpno čakamo, kdaj se bomo lahko igrali "fuzbal" na novi trati.

besedilo in foto: uredništvo

Nova zemlja in priprave na postavljanje robnikov

Mešalec in oba majstra

PRVI TURNIR "ČLOVEK, NE JEZI SE"

Prejšnji teden je naša študentka Ana Strupi na Barki organizirala prvi turnir v igri "Človek, ne jezi se." Prijavilo se je osem tekmovalcev in tekmovali so za dvema igralnima mizama na izločanje. V finale so se uvrstili Tanja, Matej, Maja in Sandi, zmaga pa je pripadla Maji.
Vsi udeleženci so dobili unikatne diplome, Maja pa je za prvo mesto odšla na kavico v Stan v spremstvu Ane, organizatorke turnirja.

besedilo: uredništvo
foto: Stane

udeleženci turnirja in organizatorka Ana

TEKMOVANJE VLEČNIH PSOV V HRAŠAH

Lepe sončne nedelje se je manjša odprava Barkačic zapeljala  do Hraš, kjer smo si ogledale tekmovanje vlečnih psov. Marjanca je glasno navijala, božala kosmatince in se enako prijazno pogovarjala tako s slovenskimi kot italijanskimi in avstrijskimi lastniki. Ireni je bilo najbolj zanimivo ogledovanje obiskovalcev, Mateja pa sem se trudila z Barkino stojnico in predstavljanjem skupnosti na bolj "teoretičen način".
Nekateri kužki so tekli kot za stavo, drugi so se pustili prositi, tretji so ob progi ovohavali svoje "prijateljčke." Vsi pa so bili na cilju pohvaljeni in "pocrkljani".

besedilo: uredništvo
foto: uredništvo

Marjanca na obhodu

Irena pred našo stojnico

Pes teče, gospodar pa za njim na kolesu